Informacijski model stavbe (BIM) je rešitev za napredne investitorje, ki želijo imeti pregled nad investicijo in zadovoljne kupce. V tujini se že uveljavlja poslovna praksa, v okviru katere investitor pogodbeno zahteva uporabo modela BIM, je povedal dr. Tomo Cerovšek s Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani. Z njim smo spregovorili o značilnostih in prednostih uporabe tega novega pristopa k načrtovanju stavb.
Kaj je informacijski model stavbe?
To je digitalni zapis in predstavitev informacij o konkretni stavbi za komunikacijo med udeleženimi v gradbenem projektu. Model BIM vsebuje geometrijske in negeometrijske informacije, ki jih potrebujejo in izdelajo arhitekti in inženirji za načrtovanje, analizo, simulacije, vizualizacije in dokumentacijo tako v fazah pred gradnjo, med njo kot po njej.
Geometrijske informacije določajo digitalni 3D model stavbe, sestavljen iz elementov, ki so digitalni ekvivalent pravih elementov stavb od temeljev do strehe. Negeometrijski del določa dodatne informacije o stavbi in njenih elementih ter lastnostih, ki se nanašajo na funkcijo, obliko in materiale.
Kaj je glavna prednost modela BIM pred klasičnim načrtovanjem stavb s pomočjo programov CAD?
Klasični 2D in 3D programi CAD operirajo s črtami, ravninskimi liki in telesi, medtem ko BIM operira z elementi stavb, ki jih lahko prikažemo v 2D in 3D načinu, poleg tega pa so vključene še dodatne informacije o njih. Pri klasičnem tehničnem risanju je 2D risba en sam statičen pogled na stavbo, medtem ko lahko v modelu BIM izdelamo več pogledov, prerezov, izvlečkov količin, dimenzij.
Z 2D risbo ne moremo obravnavati številnih 3D problemov pri projektiranju, z modelom BIM pa je to mogoče. Lep primer je denimo prostorska analiza izvedljivosti konstrukcijskih detajlov ali osončenje prostorov.
Kakšne nove možnosti v načrtovanje stavb vnaša uporaba modela BIM?
Sodobno načrtovanje zahteva celosten pristop, ki poleg zakonsko predpisanih bistvenih kriterijev upošteva tudi celostne kriterije v smislu umestitve stavbe v prostor, oblikovne in funkcionalne kriterije, ustreznost tehničnih rešitev glede izvedljivosti, energetske učinkovitosti, stroškovne učinkovitosti in trajnostne gradnje.
Izdelamo lahko tudi integrirane 5D modele BIM, kjer četrta dimanzija (čas) pomeni povezavo s terminskimi načrti, peta dimenzija (stroški) pa povezavo med metodo izvedbe elementov in pripadajočimi kalkulacijami stroškov materiala, delovnih sredstev, delovne sile in podizvajalcev.
Uveljavlja koncept virtualne gradnje, kjer se na podlagi simulacije, identifikacije kolizij in 5D modela preveri izvedljivost gradbenega projekta. Nič od zgoraj navedenega ne moremo izvesti v dveh dimenzijah brez modela BIM. Z modelom BIM lahko tako praktično pridobijo vsi sodelujoči.
Kako razširjena je že v Sloveniji uporaba BIM?
Razširjenost uporabe modela BIM je med arhitekti že precejšnja, drugi sodelujoči v projektih pa močno zaostajajo, ker se še ne zavedajo njegovih prednosti. Zato je še mnogo prostora za spremembe.
Na ravni individualnega strokovnega dela ponuja model BIM vrsto možnosti za hitrejše in kakovostnejše opravljanje zamudnih in nekreativnih del, kot so končne obdelave in priprava projektne dokumentacije. S pomočjo modela BIM lahko arhitekt bolj podrobno, hitreje in z manj napora dokumentira svoje ideje.
Kakšna je vloga BIM na ravni organizacije in kakšna na ravni projektnega sodelovanja med podjetji?
Na ravni organizacije model BIM v širšem smislu razumemo kot skupek tehnologij, postopkov in politik podjetja. Omogoča napredno inženirsko komunikacijo, ki zahteva nova znanja in organiziranost podjetja, kar ni enostaven poseg.
Zato se po svetu in pri nas pripravljajo metode uvajanja v prakso. Na ravni projektnega sodelovanja med podjetji lahko model BIM bistveno pripomore k uveljavitvi integrirane prakse, ki temelji na sodelovanju, sočasnosti in kontinuiteti interdisciplinarnih projektnih timov. Sočasnost omogočajo internetni strežniki BIM, do katerih lahko projektanti dostopajo z različnih lokacij in iz različnih podjetij.
S pomočjo modela BIM tako učinkoviteje sodelujejo pri usklajevanju sistemov stavb in projektnih rešitev, na koncu pa je zagotovljena tudi kontinuiteta, saj se lahko model BIM uporablja tudi za obratovanje stavbe.
BIM je rešitev za napredne investitorje. Kaj to pomeni?
V raziskavi o investicijskih projektih v ZDA so reprezentativnemu vzorcu investitorjev zastavili tudi vprašanje, kaj je za njih najpomembneje pri investicijah. Več kot polovica anketirancev je med kriteriji za oceno projektantov in izvajalcev na prvo mesto postavila dobro komunikacijo, zanimivo pa je, da so komunikacijo uvrstili pred tehnično dovršenost in upoštevanje rokov.
Razumen investitor dopušča prekoračitve rokov in tudi stroškov, če obstajajo upravičeni razlogi, ki vplivajo na uspeh projekta. Seveda pa mora biti investitor o razlogih obveščen.
Prav s pomočjo modela BIM dobi investitor več informacij o projektu in stavbo tudi bolje razume, pregleda variante izvedbe in detajlov ter primerja stroške; tako je med gradnjo in po njej negativnih presenečenj veliko manj. Napreden investitor bi moral zahtevati izdelavo 5D modela, na podlagi katerega bi dobil vse ključne informacije za izvedbo, primerjavo in spremljanje investicije.
Ali lahko s pomočjo BIM investitor poleg same gradnje predvidi tudi stroške obratovanja stavbe?
Če je model BIM na voljo že v dovolj zgodnji fazi, lahko investitor naroči tudi analizo stroškov, ki bodo povezani z obratovanjem stavbe (za zavarovanje, ogrevanje, klimatske naprave, čiščenje).
Programska oprema
Model BIM lahko izdelamo z modelirnikom BIM, računalniškim orodjem, ki ima dve temeljni funkciji:
- modeliranje poteka s 3D digitalnimi elementi stavb, ki so inteligentni in parametrizirani tako, da odražajo bistvene lastnosti elementov dejanskih, fizičnih stavb (BIM element okno recimo ve, da ne more stati v zraku, temveč mora biti vključen v steno; oknu lahko določimo parametre, kot so višina parapeta, zasteklitev, tip in barva okovja in podobno);
- vsaka informacija je zapisana le enkrat: projektna dokumentacija, izdelana na podlagi modela BIM, je bolj kakovostna in vedno usklajena (tlorisi, prerezi, fasade, izvlečki količin in tudi matematični modeli za analize se avtomatično generirajo iz skupnega zapisa informacijskega modela stavbe in so zato vedno usklajeni; če torej spremenimo debelino stene v tlorisu, je ta debelina avtomatično popravljena v vseh odvisnih tlorisih, prerezih, pogledih in popisih).
