Skupna proizvodnja peletov v Sloveniji znaša več kot 80 tisoč ton, kot je pokazala anketa, opravljena med slovenskimi proizvajalci v letu 2013. V okviru anketiranja smo evidentirali devet poslovnih subjektov, ki so imeli proizvodnjo, ter nekaj takih, ki so nameravali proizvodnjo začeti v bližnji prihodnosti. Med evidentiranimi proizvajalci je le eden z letno proizvodnjo nad 50 tisoč ton in eden s proizvodnjo nad 10 tisoč ton.
Zanimanje za pelete vse bolj raste
Zanimanje za pelete je čedalje večje, saj je udobje ogrevanja s tem energentom skoraj identično udobju ogrevanja s kurilnim oljem, skladiščni prostor je manjši (v primerjavi s prostorom, potrebnim za skladiščenje polen ali sekancev), kurilna naprava je razmeroma majhna. Prednost peletov je tudi preprosta raba v sobnih pečeh, ki se pogosto uporabljajo kot dopolnilni vir ogrevanja.
Postajamo neto uvoznik
Zaradi čedalje večjega povpraševanja postaja Slovenija izrazit neto uvoznik peletov. Izvoz peletov je po modelni oceni Gozdarskega inštituta Slovenije znašal 55 tisoč ton, kar pomeni povečanje za več kot 25 odstotkov. Izvoz je usmerjen predvsem v Italijo (90 odstotkov) in Avstrijo (devet odstotkov). Uvoz se je lani povečal in je po ocenah Gozdarskega inštituta Slovenije znašal nad sto tisoč ton. Največji delež peletov uvozimo iz Bosne in Hercegovine (61 odstotkov), sledi Hrvaška (18 odstotkov) ter s podobnim deležem Srbija in Romunija (pet in štiri odstotke). Uvoz iz Avstrije znaša le okoli dva odstotka.
80
tisoč ton znaša letna proizvodnja peletov v Sloveniji.Trije kakovostni razredi
Evropski standard EN 14961-2:2010 razvršča pelete v tri kakovostne razrede; A1, A2 in B. Za vsak razred so podane mejne vrednosti za vsebnost vode, delež pepela, mehansko obstojnost, spodnjo energijsko vrednost, vsebnost posameznih kemičnih elementov ter dodanih aditivov, pomemben dejavnik pri razvrščanju v kakovostne razrede pa je izvor surovine. Najstrožji pogoji veljajo za kakovostni razred A1, kamor spadajo peleti najvišje kakovosti. Sledita razreda A2, ki dopušča manjša odstopanja na primer pri deležu pepela, ter razred B, ki med drugim kot surovino dovoljuje tudi rabljen ali industrijski les. Če peleti ne dosežejo vseh v standardu opredeljenih mejnih vrednosti, jih ni mogoče uvrstiti v noben kakovostni razred.
Analiza peletov slovenskih proizvajalcev
Po zelo pozitivnem odzivu uporabnikov peletov na analizo kakovosti peletov na slovenskem trgu, izvedeno v letu 2013, smo se na Gozdarskem inštitutu Slovenije v začetku leta 2014 odločili opraviti analize peletov samo slovenskih proizvajalcev. Da bi izključili vpliv posrednikov in trgovcev na kakovost, smo se odločili vzorčne količine (15-kilogramska vreča) odvzeti nenapovedano s proizvodne linije oziroma skladišča proizvajalca. Sodelovati je bilo pripravljenih osem proizvajalcev (navedeni v sliki).
Analize naključno odvzetih vzorcev peletov so bile opravljene v Laboratoriju za lesno biomaso Gozdarskega inštituta Slovenije ter pri zunanjem izvajalcu. Po standardu smo glede na vrednosti izmerjenih parametrov (vsebnost vode, vsebnost pepela, mehanska obstojnost, gostota nasutja, spodnja kurilna ali energijska vrednost) pelete razvrstili v kakovostne razrede.
V najvišjem razredu le Habjan & Habjan
Glede na analizo so peleti proizvajalca Habjan & Habjan, d. o. o., ustrezali zahtevam za uvrstitev v kakovostni razred A1 po vseh analiziranih parametrih. Dobre rezultate so dosegli tudi peleti proizvajalca Žaga Cugmajster, d. o. o., in Gozdnega gospodarstva Postojna, d. o. o., (enerles), kjer je bilo mogoče vse parametre, razen delež pepela (ki ustreza razredu A2), razvrstiti v A1. Podobni so bili tudi rezultati analize peletov proizvajalca JOL, d. o. o., z mehansko obstojnostjo tik pod mejo za uvrstitev v kakovostni razred A1.
Analizirani vzorci preostalih proizvajalcev (Energija narave, d. o. o., Mizarstvo Kovač, d. o. o, Ti & Mi, d. o. o., in Lesna galanterija Boris Oberstar, s. p.) so se zaradi odstopanj od mejnih vrednosti bodisi zaradi vsebnosti vlage bodisi zaradi mehanske obstojnosti izkazali nekoliko slabše.
Manjši težje zagotavljajo stalno kakovost
Treba je poudariti, da je bila analiza kakovosti slovenskih peletov narejena na enem naključno izbranem vzorcu, zato ni nujno, da kaže stanje celotne proizvodnje, nakazuje pa na težavo zagotavljanja stalne kakovosti peletov pri manjših proizvajalcih. Tudi če proizvajalec ne dosega kakšnega mejnega pogoja, to še ne pomeni, da so peleti neustrezni za uporabo, le ni jih mogoče razvrstiti v razrede, ki jih navaja standard.
Potreba po uporabi certificiranih peletov
Rezultati nakazujejo, da bi bilo treba v Sloveniji spodbuditi uporabo certificiranih peletov (DINplus ali ENplus) ali pa vzpostaviti lastno tržno znamko za manjše proizvajalce, ki bi vključevala shemo rednega nadzora oziroma spremljanja kakovosti. S preprostim sistemom spremljanja in zagotavljanja kakovosti bi lahko izkazovali na izdelku označeno/deklarirano kakovost.
dr. Peter Prislan, dr. Nike Krajnc, mag. Mitja Piškur
