Koroški trg nepremičnin je tako obroben, da geodetska uprava v svojem zadnjem poročilu o gibanjih cen rabljenih stanovanj za prvo polovico minulega leta sploh ni objavila podatkov. Zadnji podatki iz leta 2012 kažejo, da so bile cene koroških stanovanj za okoli 40 odstotkov nižje od slovenskega povprečja. Uradnih nominalnih cen nima smisla navajati, saj so vrednosti od tedaj močno upadle. Zato v tabeli ob članku navajamo le podatke nepremičninske agencije Simobilia.
»Prepričan sem, da je ponudba nepremičnin na Koroškem dovolj velika in tudi dovolj kakovostna,« meni Stanko Kumprej, direktor prevaljske nepremičninske agencije Simobilia. Ob tem poudarja, da primanjkuje kakovostnih in komunalno urejenih parcel. Druga in glavna težava pa so cene, ki jih prodajalci še vedno postavijo previsoko, zato se morebitni kupci umaknejo, še preden se začnejo resneje pogovarjati o nakupu nepremičnine.
Novogradnje le malo dražje od rabljenih stanovanj
Med nepremičninskim razcvetom je bilo nekaj novogradenj, vendar še zdaleč ne toliko kot v drugih regijah. Kumprej pravi, da je na trgu nekaj novih stanovanj, vendar so cene previsoke ali pa so nepremičnine na manj privlačnih in zanimivih lokacijah. »Kljub temu, da so nova stanovanja energijsko varčnejša in grajena z novejšimi materiali, niso opazneje dražja od povprečno rabljenih,« pravi sogovornik in dodaja, da naj bi še poleti na trg prišlo pet novozgrajenih stanovanj, na Prevaljah pa je načrtovana gradnja bloka z 11 stanovanji. Graditi naj bi po njegovih informacijah začeli letošnjo jesen.
Majhna kupna moč hromi nepremičninski trg
Posla z nepremičninami je na Koroškem izjemno malo. Kumprej razlog za to vidi v nizkih plačah zaposlenih, zato tisti, ki bi želeli kupiti stanovanje oziroma drugo nepremičnino, ne morejo najeti želenega posojila. Velika težava je po njegovem mnenju tudi, da banke ne financirajo celotnega nakupa nepremičnine, ampak mora kupec razpolagati z lastnim viri, ki morajo znašati tudi do 30 odstotkov vrednosti nepremičnine. Kumpej pravi, da zaposleni z minimalno plačo ne morejo dobiti posojila, čeprav bi bila anuiteta enako visoka, kot je najemnina za najeto stanovanje.
Precej zanimanja za manjše starejše hiše
Po besedah sogovornika je največ povpraševanja po stanovanjih in manjših starejših hišah. Kupci so pripravljeni za starejšo hišo plačati od 70 do 90 tisoč evrov, za starejše stanovanje pa do 800 evrov za kvadratni meter. Po stanovanjskih nepremičninah sprašujejo mlajše družine in osebe, ki morajo na hitro rešiti svoje stanovanjske vprašanje zaradi nastalega družinskega položaja. Zelo malo pa po nepremičninah sprašujejo kupci, ki bi želeli ohraniti in oplemenititi vrednost svojega premoženja. Z drugimi besedami, gre za finančne naložbe, s katerimi bi kupec dolgoročno pridobil tudi donos oziroma finančno korist.
Prodajalci še preveč optimistični
Na Koroškem je na trgu veliko starejših hiš, grajenih v šestdesetih, sedemdesetih in v začetku osemdesetih let prejšnjega stoletja. Kot pravi sogovornik, je vprašanje, ali te nepremičnine omogočajo kakovostno bivanje. Starejši objekti so večinoma energijsko potratni, napeljave dotrajane, veliko streh pa še vedno prekrivajo rakotvorne azbestne kritine. Kupec, ki se odloči za nakup starejšega objekta, mora kupnini prišteti še stroške obnove, saj so se bivalne razmere in gradbeni materiali precej spremenili. Upoštevati mora tudi zahteve za energijsko varčno gradnjo in uporabo do okolja prijaznih materialov.
»Menim, da je v večini primerov objekte bolje temeljito obnoviti kot zgraditi na novo,« na vprašanje o večni dilemi odgovarja Stanko Kumprej. Ker za rekonstrukcijo, če ne posega v konstrukcijske elemente, niso potrebna gradbeno dovoljenje in različna soglasja, lastniki prihranijo precej denarja, časa in živcev za pridobivanje dokumentov.
Cene starejših hiš so v ponudbah še vedno previsoke. Vendar pa se lahko transakcija v določenih primerih le izvede - zlasti takrat, ko je kupcu določena lokacija všeč, prodajalec pa je pripravljen prilagoditi ceno.
Spremembe bi lahko prišle s tretjo osjo
Koroška je precej odrezana od drugih delov Slovenije. Gradnja tako imenovane tretje osi bi lahko prinesla precej sprememb tudi na trg stanovanjskih nepremičnin. »Tretja razvojna os namreč ne pomeni samo boljše prometne infrastrukture, ampak tudi ureditev novih proizvodnih in razvojnih centrov, ki bi zaposlovali visoko kvalificirano delovno silo,« pravi sogovornik in dodaja, da bi se v tem primeru več mladih odločilo za gradnjo in nakup nepremičnin v domačem kraju. Mladi bi tako ostali doma, marsikdo pa bi se na Koroško tudi preselil.
Kot ocenjuje direktor prevaljske nepremičninske agencije Simobilia Stanko Kumprej, koroški trg nepremičnin ne deluje nič drugače kot na drugih območjih. Razliko vidi le v tem, da je kupna moč prebivalcev manjša kot v drugih delih Slovenije, da se mladi ne vračajo na Koroško in da je demografska podoba slaba. Tako se zelo malo družin odloča za novogradnje, veliko pa je povpraševanja po najemu nepremičnin, katerih ponudba je precej skromna.
Se pa v zadnjih letih veliko govori, da slovenski državljani, predvsem Korošci, kupujejo nepremičnino prek meje, torej na avstrijskem Koroškem. Po mnenju Stanka Kumpreja večina izmed teh ljudi tudi dela v naši severni sosedi. Opozarja tudi na dejstvo, da so gradbene parcele v Avstriji cenejše kot v Sloveniji, so komunalno urejene, upravni postopki pa so občutno krajši. »Posebej bi pri tem poudaril vlogo sosednje mestne občine Pliberk, ki spodbuja in vabi graditelje z nizkimi cenami komunalno urejenih gradbenih parcel in neposrednimi finančnimi spodbudami,« končuje Stanko Kumprej.
