»Lesene križno lepljene elemente z rebri bi lahko uporabili pri gradnji vseh vrst stanovanjskih in poslovnih objektov, še posebej večetažnih. Kupci bi bili vsi proizvajalci in izvajalci lesenih objektov,« pravi Bruno Dujič, direktor podjetja CBD. Dodaja še, da bi lahko izdelek ponudili tudi drugim trgom, na primer avstrijskemu, nemškemu in italijanskemu, kjer zdaj kupujemo večino lesenih lepljenih gradbenih elementov.
Enaka nosilnost s pol manj lesa
Bistvo inovacije, ki jo je podjetje CBD zaščitilo z evropskim patentom, je, da bi lahko pri gradnji lesenih objektov porabili do pol manj lesa. Kot pravi Dujič, CBD v sodelovanju s podjetjem Ledinek izdeluje prve prototipne elemente XR-lam. Več preizkusnih vzorcev so poslali na preizkušanje na inštitut MPA Otto-Graf v Stuttgartu. To je vodilna institucija v Evropi za certificiranje lesenih lepljenih gradbenih proizvodov, ki se uporabljajo v konstrukcijske namene.
Izdelali obsežno parametrično študijo
Pred tem so izvedli obsežno parametrično študijo na ravni numeričnih računskih modelov. Rezultati preiskav in določitev mehanskih lastnosti bodo potrdili ustreznost računskih modelov in postopkov ali pa dali smernice za njihovo izboljšavo. »Za natančno modeliranje je namreč treba na osnovi preizkušanja določiti rušne mehanizme in robne pogoje, ki so pomembni za natančne računske modele,« pojasnjuje Iztok Šušteršič iz podjetja CBD, ki sodeluje pri razvoju.
Financiranje večinoma z lastnim in delno z evropskim denarjem
Novi izdelek so začeli razvijati pred približno petimi leti. Razvoj financirajo večinoma iz lastnih sredstev, del denarja pa so pridobili tudi na razpisih za razvojne projekte. Začeli so ga skupaj z razvojnim centrom Intech-les, nato pa so na evropskem razpisu pridobili razvojni projekt v okviru programa WoodWisdom Net+. Tu so se jim kot partnerji pridružili Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani, Tehnična univerza na Dunaju (TUW) in inštitut MPA Otto-Graf. Zanimanje za sodelovanje sta izrazila tudi slovenski proizvajalec lepljenih konstrukcijskih elementov samostojni podjetnik Jože Černivšek in avstrijsko-skandinavsko podjetje Storaenso, ki proizvaja elemente X-lam CLT.
Za lastno proizvodnjo se ne bodo odločili
Kot pravi Dujič, ne razmišljajo o lastni proizvodnji. »Naša naloga je nadaljnji razvoj, projektiranje, tehnično svetovanje in širjenje trga v gradbeništvu. Z vsako novo zasnovo in izdelanim projektom pripravljamo trg za morebitne vlagatelje ali pa tudi potencialne partnerje za postavitev proizvodnega obrata v Sloveniji.«
Podjetje CBD želi v času razvoja z vrednostjo intelektualne lastnine vstopiti v lastništvo ali pa po končanem razvoju ponuditi franšizo zdajšnjim proizvajalcem križno lepljenih plošč. »Če bi proizvodnjo vzpostavili v Sloveniji, bi lahko na osnovi varovanja intelektualne lastnine in časovne prednosti pri razvoju izdelka vlagateljem ponudili konkurenčno prednost tudi na tujih trgih. Tako bi lahko slovenski gradbeni izdelek prodajali tudi mnogo bolj razvitim državam, ki imajo že vzpostavljeno in tudi optimizirano celotno lesnopredelovalno verigo.
Les je prvi v trajnostni gradnji
Lesena gradnja naj bi se po Dujičevih besedah zaradi ekološko in trajnostno usmerjenega razvoja še razvijala in širila. Sodobna arhitektura posega po konstrukcijskem lesu tudi pri najzahtevnejših objektih. S to tehnologijo so v zadnjih nekaj letih po svetu zgradili številne osem-, devet- in večnadstropne stavbe. Na Norveškem je bila dokončana 14-nadstropna, trenutno pa na Dunaju gradijo 24-nadstropno stanovanjsko zgradbo. Nekaj večjih lesenih objektov, zgrajenih s tehnologijo X-lam, imamo tudi že v Sloveniji.
X-lam imenujemo sistem za izvedbo lesene masivne konstrukcije iz lesenih masivnih križno lepljenih ploskovnih elementov, kjer so stene in medetažne plošče izdelane iz različno debelih večslojnih panelov. Tovrstne konstrukcije se zelo izkažejo pri požarni in potresni odpornosti in zaradi enovitega lesenega masivnega ovoja omogočajo odlično bivalno ugodje. So najbližja alternativa klasični gradnji, saj s polnim masivnim elementom popolnoma nadomestijo zid v klasični gradnji. Vsi drugi sloji izolacije in finalizacije objekta se izvedejo na leseno masivno konstrukcijo X-lam z enostavnimi in hitrimi postopki pritrjevanja. X-lam so razvili v Evropi, kjer je povzročil preporod v sodobni arhitekturi, saj lahko z lesom zgradimo tudi arhitekturno in konstrukcijsko zelo zahtevne objekte. Ta sistem gradnje je v 20 letih prodrl na vse celine, njegova proizvodnja in poraba pa še vedno naraščata eksponentno.
