Nepremičnine

(Intervju) Mitja Košir, fakulteta za gradbeništvo in geodezijo: Bistvo bioklimatske gradnje je kmečka pamet

Naši predniki so bili pred 200 ali 300 leti primorani graditi v skladu z okoljem, sicer ne bi preživeli. Bistvo bioklimatike je prav v tem, poudarja Mitja Košir, docent na ljubljanski fakulteti za gradbeništvo in geodezijo. »Človek mora svoje biološke in psihološke potrebe uskladiti s podnebnimi razmerami na dani lokaciji.«

Podporniki obveščajo

FINANCE
Nepremičnine
Marles premierno predstavlja novo pritlično hišo Bonus
Nepremičnine
DAN ODPRTIH VRAT
NepremičninePodpornik projekta Marles premierno predstavlja novo pritlično hišo Bonus

V okolici Kranja si jo boste lahko ogledali na dnevu odprtih vrat

FINANCE
Nepremičnine
Marles vabi na prvi sejem inovativnih bivalnih rešitev
Nepremičnine
NepremičninePodpornik projekta Marles vabi na prvi sejem inovativnih bivalnih rešitev

Na treh različnih lokacijah bo od 23. do 25. marca 2023 na ogled pet različnih Marlesovih hiš, postavljenih na ključ.

FINANCE
Nepremičnine
Marles vabi na dan odprtih vrat v naselju DRENovo
FINANCE
Nepremičnine
Poletna šola fakultete za gradbeništvo in geodezijo
21.07.2016 07:00
Čas branja: 4 min
(Intervju) Mitja Košir, fakulteta za gradbeništvo in geodezijo: Bistvo bioklimatske gradnje je kmečka pamet
»Ko govorimo o bioklimatski gradnji, gre za zdravo kmečko pamet, ki jo dopolnimo s sodobnimi tehnološkimi rešitvami, izhajamo pa iz človekovih potreb,« pravi Mitja Košir, docent na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani.

Se pravi, da na severni strani kraške hiše ne smeš dograditi steklenega zimskega vrta?

Nekako tako. Tam na severni strani ni dobro imeti nobenih večjih steklenih površin. Ko govorimo o bioklimatski gradnji, gre za zdravo kmečko pamet, ki pa jo dopolnimo s sodobnimi tehnološkimi rešitvami. Izhajati je treba iz uporabnika, se pravi iz človekovih potreb. Mojim študentom nenehno ponavljam, naj ne načrtujejo stavb, ampak prostor v njih. Z dobrim načrtovanjem in izvedbo v teh prostorih ustvarimo udobne in zdrave bivalne razmere.

Ste lahko bolj konkretni?

Pri gradnji stavbe poudarjam pet dejavnikov. To so toplotno udobje, pravilna osvetlitev, kakovost zraka, zaščita pred hrupom in ergonomija.

Kako se to povezuje s trajnostno gradnjo?

Bioklimatska stavba je načeloma vedno trajnostna. Vendar je današnje razumevanje oziroma prezentacija trajnosti ali trajnostnosti zelo prožna. Ta pojem vsak raztegne, kakor mu ustreza, predvsem pa se prilagaja trgu.

Zadnje čase je vse trajnostno.

Mojim študentom nenehno ponavljam, naj ne načrtujejo stavb, ampak prostor v njih.

Točno. Vsi trdijo, da je njihov izdelek trajnosten, vendar ni vedno tako. Definicija trajnosti vključuje ekonomski, okoljski, zdravstveni in sociološki pogled, pri čemer se velikokrat upoštevata le prva dva. Razlog je preprost, saj je zdravstveni in sociološki pogled težko izmeriti.

Pa čeprav obstajajo sistemi za vrednotenje teh pogledov?

Teh sistemov je kar nekaj. Za vse kategorije objekt pridobi določeno število točk, pri čemer jih lahko za določeno področje dobi zelo veliko, za drugo pa precej manj. Sistemi niso idealni, so pa kljub temu korak v pravo smer, poleg tega se dopolnjujejo.

kosir-robi-3.1469003339.jpg.o.960px.jpg
Mitja Košir: »Ljudje ne potrebujejo stalne temperature pri 21 stopinjah, potrebujejo pa nadzor nad bivalnim okoljem.«

Govorila sva o tem, da so bili včasih primorani graditi po bioklimatskih načelih. Kdaj se je ta praksa končala?

Z industrializacijo, s tem, ko je energija postala dostopna in poceni. Če je energija poceni, lahko v notranjih prostorih s tehnološkimi rešitvami povečamo udobje. To se sicer ni zgodilo takoj na začetku industrijske revolucije, ampak predvsem po drugi svetovni vojni. Težava se je pokazala v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko se je začela prva naftna kriza. Takrat so se začele v gradbeništvu uporabljati toplotne izolacije. Ker stavbe porabljajo veliko energije, lahko s toplotno izolacijo stavbnega ovoja to porabo močno zmanjšamo, s čimer znižamo tudi stroške.

Če sem prav razumel vaše prispevke, si prizadevate za čim manj tehnoloških rešitev v modernih stavbah?

Treba je vedeti nekaj. Če želimo v prostoru imeti konstantne razmere, brez sodobnih tehnologij ne gre. Nobenega laboratorija, kjer se zahtevajo konstantne razmere, ni mogoče zgraditi brez njih. Res pa je tudi, da tako stroge zahteve v večini stavb niso smiselne. V stanovanjih lahko temperature nihajo. Pozimi bo hladneje, poleti je lahko tudi vroče. Vse študije kažejo, da želijo ljudje z interakcijo z okoljem vplivati na svoje udobje, na primer z odpiranjem oken in naravnim prezračevanjem v poletnem času. Ljudje tako ne potrebujejo stalne temperature pri 21 stopinjah Celzija. Potrebujejo nadzor nad bivalnim okoljem, stavba pa mora biti zgrajena tako, da zagotavlja nadzor in hkrati izkorišča naravne danosti okolja, kjer stoji. Stavba mora biti pravilno načrtovana in pravilno vodena. Avtomatizacija je dobrodošla, če je smiselno uporabljena.

Kam gredo smernice?

Zmanjševanje porabe energije je zelo pomembno, vendar se moramo zavedati, da lahko zaradi tega naredimo kakšno drugo škodo, ki jo bomo morali čez leta odpraviti.

Mislim, da gredo v pravo smer tam, kjer projektanti izbirajo ustrezne naprave, ne pa da jih vgrajujejo kar vsepovprek. Za to pa morajo pri projektu od začetka sodelovati vsi načrtovalci. Arhitekti, gradbeniki, strojni inženirji, elektroinženirji in drugi. Največ napak se zgodi, ko ti delujejo povsem ločeno. V Sloveniji se je velikokrat zgodilo, da na koncu izvajalci sploh niso vedeli, kaj sploh izvajajo. Zato lahko prezračevalni sistemi delujejo s premajhnimi močmi, prostori so preslabo osvetljeni z naravno svetlobo in podobno. Zmanjševanje porabe energije je zelo pomembno, vendar se moramo zavedati, da lahko zaradi tega naredimo kakšno drugo škodo, ki jo bomo morali čez leta odpraviti.

Slovenija ima pravilnik o učinkoviti rabi energije (Pures). V njem je veliko matematičnih izračunov in fizikalnih določb. Skoraj nič pa o bioklimatskih dejavnikih. Kakovosti bivanja ne moremo izraziti v številkah.

Nekaj je o bioklimatskih zahtevah vseeno napisano, vendar malo. Sicer pa so pravilniki zaščita pred slabimi inženirji, dobri inženirji jih ne potrebujejo. Je pa bioklimatika konceptualni pristop in jo je težko ukalupiti v pravilnik, ki mora na koncu prikazati matematično izračunan rezultat. Prav je, da Pures definira metodo za izračunavanje porabe energije v stavbah, pri čemer so v uvodu zapisane določbe, ki se nanašajo na bioklimatsko načrtovanje, recimo, da mora biti stavba osončena in primerno osvetljena z naravno svetlobo. Opredeljeni so še nekateri drugi podobni parametri. Za izkoriščanje teh dejavnikov je treba izobraziti tako investitorje, arhitekte kot izvajalce.

Kakšno pa je vaše stališče do evropske direktive o skoraj ničenergijskih stavbah?

Vse študije kažejo, da želijo ljudje z interakcijo z okoljem vplivati na svoje udobje, na primer z odpiranjem oken in naravnim prezračevanjem v poletnem času.

Že izraz skoraj ničenergijske stavbe je eden najmanj posrečenih, saj bodo stavbe vedno potrebovale energijo za svoje delovanje. Drugače pa je koncept dober in slab. Vse je usmerjeno le k porabi energije, kar je logično, saj Evropska unija energetske vire večinoma uvaža, zato želi zmanjšati to odvisnost, pri stavbah pa lahko veliko privarčuje. Smernice so zelo načelne, da lahko države sprejmejo lastne strategije in formalne okvirje. Zelo dobro pa je, da ta direktiva zahteva stavbe, ki porabijo malo energije, pa še ta mora biti primarno pridobljena iz obnovljivih virov. Poleg tega direktiva zahteva proizvodnjo energije na samih stavbah, kar pripelje k skoraj energetski samozadostnosti stavb, območij in držav.

V zadnjem gradbenem bumu se je zgradilo zelo veliko stanovanjskih in poslovnih stavb. Veliko je kritik kakovosti teh stavb. Kakšno je vaše mnenje?

Enako. Če jih ocenjujem z vidika bioklimatike, gre v večini primerov gotovo za slabe rešitve. Večino teh projektov so zgradili izključno zaradi dobička. Gradnja je preveč zgoščena, osvetljenost stavb in prostorov je velikokrat neprimerna. Sicer so energetsko bolj učinkovite, vendar so v vseh drugih pogledih slabše kot stavbe, ki so jih gradili v šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja.

Kakšno je vaše mnenje o samograditeljstvu?

Samograditelji so večinoma gradili brez občutka do okolja, moderno arhitekturo so uporabili povsem nevešče. Z že omenjeno gradnjo na kmetijah pred 200 ali 300 leti ni nobene primerjave.

V čem je razlika?

Kmet in njegovi predniki so na lokaciji živeli stoletja, zato so natančno vedeli, kaj in kako morajo graditi, čeprav brez arhitektov. Samograditelji pa so večinoma kupili parcele na lokacijah, o kateri niso vedeli tako rekoč nič. Mislili so, da o gradnji veliko vedo, vendar niso imeli veliko znanj. Danes samograditeljstva skorajda ni več, saj tisti, ki gradijo, večinoma nimajo več časa za to. Želijo si dobrih rešitev, poiščejo arhitekta, vendar velikokrat ne znajo ubesediti, kaj lahko zahtevajo od tistega, ki bo izdelal načrt. Gradnja hiše je zelo kompleksen projekt, zato je treba upoštevati dejavnike bioklimatske gradnje in jih smiselno uporabiti sočasno s sodobno tehnologijo.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
Več o temi
Kliknite + poleg oznake in se prijavite na obveščanje. S klikom na ime posamezne oznake preverite seznam člankov.
OGLAS
FINANCE
Nepremičnine
Nepremičnine Kakšen mora biti kakovosten servis kosilnice

Vključevati mora vse potrebne preglede in popravila kosilnice oziroma vrtnega traktorja ali riderja – opravite ga pri strokovnjaku.

FINANCE
Nepremičnine
Pasti večanja energijske učinkovitosti v stanovanjih in poslovnih stavbah
Nepremičnine
NepremičnineDr. Mateja Dovjak Pasti večanja energijske učinkovitosti v stanovanjih in poslovnih stavbah

Pomanjkanje dnevne svetlobe v grajenem okolju negativno vpliva na uporabnika, njegovo počutje in zdravje.

FINANCE
Nepremičnine
Osnovna dejstva o skoraj ničenergijskih stavbah
Nepremičnine
NepremičnineVasilij Krivec Osnovna dejstva o skoraj ničenergijskih stavbah 2

Za javne objekte evropska direktiva o energetski učinkovitosti stavb začne veljati v začetku leta 2019, leta 2020 pa bodo morali biti po tej direktivi grajeni vsi objekti, tudi stanovanjski

FINANCE
Nepremičnine
Trimo razvil inovativni šestslojni sistem zasteklitve stavb
OGLAS
Nepremičnine
NepremičnineFinance PR Trimo razvil inovativni šestslojni sistem zasteklitve stavb (OGLAS) 1

Q-Air je Evropska unija prepoznala kot veliko inovacijo, pomembno za Evropo in širše, ter projekt finančno podprla v okviru programa Obzorje 2020.

FINANCE
Nepremičnine
Zakaj bodo lastniki malih sončnih elektrarn in toplotnih črpalk za elektriko plačevali več
PRO
Nepremičnine
GRADNJA IN BIVANJE
NepremičnineFinance PRO Zakaj bodo lastniki malih sončnih elektrarn in toplotnih črpalk za elektriko plačevali več (PRO)

Odgovor boste našli v tiskani tematski izdaji Gradnja in bivanje, ki si jo lahko na spletu preberete tudi v formatu PDF.

FINANCE
Nepremičnine
To so podatki o nepremičninah, ki jih čim prej uredite
Nepremičnine
NepremičnineTeja Grapulin To so podatki o nepremičninah, ki jih čim prej uredite 1

S pravočasnim urejanjem podatkov se boste izognili poznejšim kolobocijam, opozarjajo na geodetski upravi

FINANCE
Nepremičnine
Spoznajte sistem za ocenjevanje trajnostnih stavb, ki ga je razvila Evropska unija
Nepremičnine
NepremičnineAna Struna Bregar Spoznajte sistem za ocenjevanje trajnostnih stavb, ki ga je razvila Evropska unija

Stroški ocenjevanja so pri sistemu Level(s) precej nižji kot pri preostalih do zdaj znanih komercialnih mednarodnih certifikacijskih shemah

FINANCE
Nepremičnine
Maja Ostanek, KF finance: Najem ljubljanskih pisarn bo dražji
Nepremičnine
NepremičnineTeja Grapulin Maja Ostanek, KF finance: Najem ljubljanskih pisarn bo dražji

V nekaterih glavnih poslovnih stavbah v Ljubljani se najemnine že zvišujejo

FINANCE
Nepremičnine
Kakšen mora biti kakovosten servis kosilnice
OGLAS
Nepremičnine
VARNA KOŠNJA
NepremičnineFinance PR Kakšen mora biti kakovosten servis kosilnice (OGLAS)

Vključevati mora vse potrebne preglede in popravila kosilnice oziroma vrtnega traktorja ali riderja – opravite ga pri strokovnjaku.