Po ugotovitvah raziskave Pricewaterhouse Coopers (PWC) se cene evropskih poslovnih stavb zvišujejo, saj je ponudba omejena, povpraševanje z vsega sveta, predvsem iz ZDA, Evropske unije in Azije, pa veliko. Kot je na današnjem Nepremičninskem razvojnem forumu v ljubljanski Kristalni palači poudaril Richard B. Jones, nepremičninski analitik v PWC, investicijski skladi – gre predvsem za pokojninske in zavarovalniške sklade – ne gledajo na posamezne države, ampak jih zanimajo velika mesta. Po podatkih PWC so trenutno v Evropi najbolj atraktivni Berlin, Hamburg, Madrid, Dublin in Köbenhavn. V srednji in vzhodni Evropi imajo največ potenciala Varšava, Moskva in Budimpešta.
Na potezi so developerji
Zaradi prenizke ponudbe primernih nepremičnin, so sedaj na potezi developerji oziroma razvijalci nepremičninskih projektov. Gospodarstvo se ogreva, podjetja iščejo poslovne prostore, zato se povpraševanje po primarnih poslovnih površinah povečuje. Uspešno izvedeni projekti se zato po Jonesovih besedah zelo hitro in donosno prodajo. Tudi Brexit tega trenda ne bo zaustavil.
PWC še izpostavlja, da postaja v zadnjem času zanimiv segment študentskih domov, kamor se stekajo sredstva ameriških naložbenih skladov, ki kupujejo po več kot 20 tisoč postelj naenkrat. Transakcije so lahko vredne tudi 400 milijonov evrov. Ta trg je precej donosen predvsem zaradi stabilnih najemnih razmerij in nizkih vzdrževalnih stroškov.
Slovenija caplja za sosedi
Če so naši sosedi lahko precej optimistični, pa si investicijske aktivnosti v Sloveniji pičle. Slovenski trg poslovnih nepremičnin je v Evropi med najmanj razvitimi in najšibkejšimi, pa čeprav se je v zadnjem času odvilo kar nekaj transakcij s trgovskimi centri – na primer okoli 400 milijonov evrov vredna prodaja Centrica, ki ga je prodajala Heta, slaba banka nekdanjega Hypa. Prav tako se pripravlja precej okrnjen projekt Emonika, za katerega pa še ni jasno, kdaj ga bodo začeli graditi.
Investicijski kapital se nas ogiba
Maja Ostanek, vodja projektov pri podjetju KF finance, je povedala, da je v Ljubljani na primarnem trgu okoli 150 tisoč kvadratnih metrov poslovnih prostorov, od katerih je 20 tisoč prostih, na leto pa se jih najame okoli sedem tisoč kvadratnih metrov. Pričakovan letni donos za tovrstne nepremičnine je med osem in devet odstotkov, kar bi lahko bilo zanimivo za tuje investitorje, vendar investicijski kapital v Sloveniji ne pride. Predvsem je problematičen segment poslovnih stavb, grajenih v 80. in 90. letih prejšnjega stoletja, čeprav je pričakovani letni donos višji od devetih odstotkov. Starejše stavbe, ki še vedno tvorijo večino nepremičninskega portfelja poslovnih stavb, so namreč energetsko potratne, imajo slabo razporeditev prostorov, povsem nezanimive pa so tiste z več solastniki.
Neprimerne pogodbe znižujejo vrednost nepremičnin
Ostankova med drugim opozarja, da investitorji še pred samim nakupom poslovnih in trgovskih nepremičnin iščejo izhod iz naložbe oziroma možnost nadaljnje prodaje. Kot opaža, veliko lastnikov z najemniki sklepa neprimerne pogodbe, ki znižujejo vrednost njihove nepremičnine oziroma je zaradi teh pogodb stavba za investitorje povsem nesprejemljiva. Drugače pa se povpraševanje po najemu poslovnih nepremičninah v Ljubljani povišuje, generirata pa ga predvsem panogi IT in farmacije, kar je enako kot drugje po svetu, saj gre za najbolj prodorni dejavnosti.
