Po Novakovih besedah bo gradivo, potrebno za izdelavo zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin, pripravljeno do konca novembra. Omenjeni zakon bo osnova za obdavčevanje nepremičnin. Model in načini vrednotenja bi bili po predvidevanjih ministrstva za finance lahko sprejeti prihodnje leto ali leta 2018.
Sama priprava zakona pa naj bi se začela usklajevati do konca tega leta ali v začetku prihodnjega. Takrat bi osnutek zakona poslali v 60-dnevno javno obravnavo. Jože Novak je pri tem poudaril, da bodo konsenz iskali s strokovnimi nepremičninski združenji in drugimi akterji na nepremičninskem trgu, še posebej pa je izpostavil upoštevanje interesov lokalnih skupnosti, ki so upravičene do sredstev iz naslova davka na nepremičnine.
Zakon bi bil lahko v državnem zboru sprejet že sredi prihodnjega leta. Kdaj bo začel veljati oziroma, kdaj bomo lastniki namesto nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč plačevali novi davek, na posvetu niso spročili.
Lažje ugovarjanje posplošeni vrednosti nepremičnine
Tina Humar z ministrstva za finance izpostavila, da bodo lahko lastniki nepremičnin lažje uveljavljali posebne okoliščine, ki vplivajo na vrednost nepremičnine. S to novostjo bodo lahko lastniki zvišali ali znižali posplošeno vrednost nepremičnine, ki bo osnova za obdavčevanje. Prejšnji zakon o davku na nepremičnine je namreč ustavno sodišče zavrnilo prav zaradi tega, ker množično vrednotenje nepremičnin ni bila primerna metoda za določanje davčne osnove, pri čemer lastniki niso imeli možnosti za ugovor na izračunano vrednost oziroma so bile možnosti za spreminjanje vrednosti zaradi posebnih okoliščin močno omejene.
Postopek naj bi v osnovi potekal na dva načina. Če bo pravilnik o vrednotenju vseboval okoliščino, ki vpliva na vrednost nepremičnine, bo lastnik to okoliščino le navedel. Če okoliščine v pravilniku ne bo, bo moral lastnik okoliščino opredeliti in predložiti tudi dokazilo, ki ga bo izdelal pooblaščeni ocenjevalec vrednosti nepremičnin.
Neprofitna najemnina duši sklade, politične volje za spremembe ni
Stroka in nepremičninski skladi, ki najemna stanovanja lastijo in z njimi upravljajo, želijo vpeljati stroškovno najemnino in ukinitev neprofitnih najemnin. Na eni strani gre za ekonomsko kategorijo, pri čemer neprofitna najemnina ni dovolj za ekonomsko upravičeno upravljanje z neprofitnim fondom, s katerim upravljajo republiški in občinski stanovanjski skladi.
Na drugi strani pa gre za socialno kategorijo. Tu pa vedno naletimo na politična vprašanja in z njimi povezane interese. Ta trenutek nihče ne ve, katera politična opcija bi si upala ugrizniti v to kislo jabolko, odgovora nismo dobili niti na posvetu.
Celotna razprava ni nova. Ta vsebina je stvar lani sprejete resolucije o stanovanjske programu v Sloveniji, zato se te dileme pojavljajo vsaj leto dni. Težava je v tem, da v Sloveniji ne spoštujemo niti bolj zavezujočih dokumentov kot je resolucija, ki ne zavezuje nikogar.
Do leta 2020 dovolj najemnih stanovanj, potem prosti pad
Direktor republiškega stanovanjskega sklada Črtomir Remec je napovedal večje aktivnosti pri gradnji in nakupu novih stanovanj tako za prodajo kot najem.
Vzdržnost financiranja investicij in upravljanja z nepremičninskim portfeljem republiškega stanovanjskega sklada je do leta 2020 zagotovljena. Do takrat bo po Remčevih besedah na trgu dovolj javnih najemnih stanovanj, s čimer bo dolgoročno najemno razmerje postalo realna možnost za vse skupine prebivalstva. Po tem letu pa bo finančno stanje v prostem padu, saj trenutne neprofitne najemnine ne zagotavljajo vzdržnega poslovanja. Remec zato pričakuje vpeljavo stroškovne najemnine in dodatka za finančno najbolj ogrožene, kot to predvideva resolucije o stanovanjskem programu, ki je bila sprejeta lansko leto.
Največji projekt republiškega stanovanjskega sklada je zaključek prve faze v Ljubljani Brdo 1 in začetek gradnje druge faze, v katerih bo okoli 600 stanovanj. Poleg tega iščejo nova stanovanja na trgu, vendar je ponudba, vključno s stanovanju, ki jih na trg pošilja DUTB, praktično nična. Vendar Remec v prihodnje pričakuje večjo ponudbo, prav tako pa tečejo postopki za prenos državnih stanovanj v portfelj nacionalnega stanovanjskega sklada.