Še pred desetletjem ali dvema nas je poraba energije kaj malo skrbela. Danes so stvari precej drugačne. Tako industrija kot gospodinjstva se do energije hočeš nočeš morajo obnašati bolj gospodarno, preprosto zato, da nam je ne bi zmanjkalo. Porabo vode, elektrike, plina in toplote lahko zelo natančno merimo, iz enega tipa števcev za vsako od omenjenih energij pa je danes na trgu zrasla množica. Razvoj tehnologij z daljinskim odčitavanjem števcev je izrinil popisovalce, ki so trkali na vrata in zapisovali, koliko smo porabili.
Glede na energijo poznamo električne, toplotne, vodne in plinske števce, na ki se po konstrukciji ločijo v dva tipa: elektromehanski in elektronski. "Odlike prvih so dolga življenjska doba in razmeroma velika odpornost proti vplivnim veličinam, slabosti pa potreba po periodičnem vzdrževanju in omejena funkcionalnost. V zadnjem obdobju poteka množičen prehod na elektronske števce, ki imajo stabilno točnost v celotnem življenjskem obdobju, nižje stroške vzdrževanja in ponujajo številne dodatne funkcije, kot so hranjenje preteklih izmerjenih vrednosti, večtarifno merjenje, pomoč pri namestitvi, alarmi, komunikacijski vmesniki ..." pojasnjuje Sebastijan Lupša iz podjetja LandisGyr.
Električni števci: daljinsko odčitavanje je že realnost
"Števci električne energije se med seboj ločijo po mnogih parametrih: na kakšno napetost so priključeni, kakšni tokovi tečejo skozi njih, kateri merilni postopek uporabljajo, lahko so enofazni, trifazni, enotarifni, dvotarifni, večtarifni, lahko merijo pretok energije v eni ali dveh smereh, lahko so namenjeni zelo preciznim meritvam, uporabi v gospodinjstvu, industriji. Lahko vsebujejo gibljive dele (indukcijski) ali samo elektronske komponente (statični)," pravi Samo Zorko iz podjetja Iskraemeco. Različni števci se uporabljajo v industriji in gospodinjstvih. Gospodinjski števci se vgrajujejo v stanovanja in morajo biti robustni, vendar enostavni in prijazni za uporabo. Prav taka mora biti vgradnja, pomembno pa je, opozarja Zorko, da števec vgradi pooblaščeni monter z ustreznimi znanji in certifikati.
Nove tehnologije, informacijska družba in mnoge komunikacijske možnosti so posegle tudi na področje merjenja in registracije električne energije. Števci so postali računalniki, vsebujejo mikrokrmilnike in GSM-kartice. Pri najnovejših sistemskih števcih, ko so števci povezani v tako imenovani AMI-sistem, se morajo vse nastavitve in "prijava" v sistem opraviti avtomatsko. Od tu naprej poteka vse daljinsko. Merilno mesto se obišče le enkrat, ob vgradnji števca.
Tudi v Sloveniji so se elektrodistribucije usmerile v gradnjo AMM/AMI-sistemov. Po Zorkovih besedah je na terenu vgrajenih že okoli 15 tisoč števcev, vgradnja poteka od leta 2005, vgrajujeta pa se dve družini, Mx351 in Mx37x, ki je novejša in omogoča več komunikacijskih možnosti. Kateri števec vgraditi uporabniku, predlaga elektrodistribucija, odloči pa se uporabnik sam.
Plin je povečini še treba odčitati "ročno"
Tudi plinski števci se razlikujejo glede na uporabnika. Tako imenovani mehovni števci se uporabljajo za nizke tlake PN 0,1 in manjše količine, medtem ko se v večjih industrijskih objektih nameščajo turbinski merilniki porabe za tlake PN 16 - PN 110 in rotacijski merilniki porabe za tlake PN 16. Po besedah gospoda Jurjevčiča iz podjetja Esta se za gospodinjstva uporabljajo omenjeni mehovni plinomeri, pri čemer jih načelno določi distributer dobave plina, podobno velja glede izbire za industrijske objekte. "Vsi števci morajo biti umerjeni in atestirani po predpisih EU, pri nas umerjanje izvajajo Energetika Ljubljana, Plinarna Maribor in Geoplin plinovodi Ljubljana," pravi Jurjevčič. Kar se tiče daljinskega odčitavanja, je pri gospodinjstvih še v povojih, saj se šele pripravlja sistem nadzora, medtem ko se na industrijskih objektih že izvaja.
Različni vodomeri za hiše, stanovanja in industrijo
Ločimo stanovanjske, hišne in industrijske vodomere. Razlikujejo se po načelu delovanja, tako poznamo propelerske enotokovne in večtokovne, volumetrične, ultrazvočne ter induktivne merilce pretoka.
"Stanovanjski vodomeri se večinoma uporabljajo kot odštevalni vodomeri za stanovanja, mogoče pa jih je uporabljati tudi kot obračunske vodomere. Njihova velikost je DN 15 in DN 20. Hišni vodomeri se večinoma uporabljajo za obračun vode. Velikost vodomerov je od DN 15 do DN 40. Njihova zgradba (večtokovni in volumetrični) pa omogoča zaznavanje izredno majhnih pretokov, kar v nasprotju s stanovanjskimi omogoča izredno natančnost izmerjene porabe vode," nam je povedal Jani Jordan iz podjetja Jordan.
Industrijski vodomeri so večjih dimenzij, in sicer od DN 50 dalje, razvrščamo pa jih v klasične in kombinirane. Klasični vodomeri se uporabljajo za cevovode nad DN 50, merila morajo biti sposobna zdržati hitre spremembe pretokov in velike tlake do 40 barov, drugi pa so kombinacija industrijskega in hišnega vodomera. Uporabljajo se tam, kjer je poraba vode enaka hišni, obenem pa zagotavlja tudi požarno vodo v primeru večjega odjema. Velikost kombiniranih vodomerov je od DN 50 do DN 150.
Varčujmo z energijo!
Varčevanje z energijo ne pomeni le to, da ugašamo luči in ne točimo vode po nepotrebnem. Stanovalci v blokih lahko precej prihranijo s tako imenovanimi delilniki toplote. "To so naprave, ki jih namestimo na vsak radiator in z njimi natančno merimo porabo toplote v stanovanju," pravi Robert Šest iz podjetja Brunata in dodaja, da so prihranki energije pri takem sistemu v povprečju 20- do 30-odstotni, večji so pri starih zgradbah. Enkrat na leto se poraba odčita in se na podlagi tega naredi poračun porabljene energije.
