Nepremičnine
Oglasno sporočilo

Zelena energija za prihodnost

Avtor
30.09.2007 22:30
Čas branja: 2 min

Bioplin sodi med obnovljive vire energije, ki ob vse večjem pomanjkanju fosilnih goriv pomenijo našo energetsko prihodnost. Pridobiva se iz zelenih rastlin ali odpadnih organskih snovi, zato je gradnja plinarne najbolj smiselna ob farmah. Nekaj smo jih v Sloveniji že zgradili, nekaj jih je v fazi načrtovanja.

Da je bioplin energija prihodnosti, morda pove podatek, da so v Avstriji zgradili že več kot 300 bioplinarn, medtem ko jih v Nemčiji obratuje že čez štiri tisoč. V Sloveniji trenutno delujejo štiri take naprave, v Nemščaku, Letušu, Logarevcih in Ihanu, torej smo res še precej na začetku. Bioplin je eden najbolj učinkovitih energentov, poleg tega ima zelo pozitiven vpliv na okolje, saj pri njegovem izgorevanju nastaja manj ogljikovega dioksida, kot so ga za fotosintezo porabile rastline, iz katerih smo bioplin pridobili.

Izkoriščeni organski odpadki

Temeljni namen bioplinarne je predelava in energetski izkoristek organskih odpadkov, ki nastajajo v mesnopredelovalnih obratih, zelene mase s polj in gnojevke, ki nastaja pri reji živali. Iz tega pridobljeni bioplin se uporablja za proizvodnjo toplotne in električne energije, kot stranski produkt pa nastaja odlično organsko gnojilo.

Za ilustracijo učinkovitosti poglejmo številke. Največja bioplinarna v Sloveniji, Nemščak v Prekmurju, se "hrani" z ostanki istoimenske prašičje farme. Na dan predelajo oziroma vnesejo okoli 240 ton snovi živalskega in rastlinskega izvora, od tega je 70 odstotkov svinjske gnojevke, 20 odstotkov koruzne silaže in 10 odstotkov drugih organskih snovi. Iz tega pridobljeni bioplin uporabljajo za proizvodnjo toplotne energije, s katero ogrevajo objekte bioplinarne in farmo Nemščak, in za proizvodnjo tako imenovane zelene električne energije, ki se prenaša v javno omrežje. Letna proizvodnja je okoli 10 milijonov kilovatnih ur električne energije, kar zadošča za porabo v okoli 2.500 do tri tisoč gospodinjstvih. Stranski produkt, organsko gnojilo, vračajo nazaj na polja, in kar je morda najpomembneje, zaradi delovanja bioplinarne so se na farmi Nemščak izpusti ogljikovega dioksida v okolje zmanjšali za okoli devet tisoč ton na leto.

Kje graditi bioplinarne

Seveda se postavlja vprašanje, kje bioplinarno postaviti, saj v že tako obremenjenem podeželskem okolju lahko pomeni dodatne vplive.

"Iskanje lokacije za bioplinarno je zahtevno, predvsem ko gre za tako imenovano industrijsko bioplinarno, ki temelji na kofermentaciji različnih surovin oziroma substratov. Ti se vozijo od vsepovsod, tehnološki koncept bioplinarne pa je prej kompleksen kot ne, zato so tudi emisije iz takšnih naprav večje. Za večje naprave je treba izdelati presojo vplivov na okolje, ki - seveda če je korektno narejena - , pokaže, ali so emisije bioplinarne prekomerne ali ne. Manjše bioplinarne, ki predelujejo ostanke kmetijske proizvodnje, denimo hlevski gnoj in gojeno biomaso iz dosevkov, večinoma ne povzročajo težav za okolje, saj so emisije pri teh napravah minimalne," razlaga Roland Tušar, direktor področja za ekologijo in energetiko v družbi GH Holding. Tušar dodaja, da je bioplin kot obnovljivi vir energije za okolje manj škodljiv način pridobivanja energije, saj je ogljikov dioksid nevtralen in zmanjšuje energetsko odvisnost od uvoženih virov energije. "Uporaba bioplina kot energenta je praktično neomejena. Na lokalni ravni, v podeželskih okoljih, so bioplinarne nadvse primeren sistem za pridobivanje toplotne in električne energije kakor tudi odličnega organskega gnojila. Organska gnojila porabimo na poljih, s čimer zmanjšamo potrebo po mineralnih gnojilih. Z vnosom organskih gnojil debelimo humusno plast zemlje, kar ima mnogo pozitivnih učinkov," še pojasnjuje Tušar.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.

Preberite tudi:

04.12.2007
17.03.2008