Bioplinarne kot vir obnovljive energije so realnost. Z ekološkega stališča so skoraj idealne, saj poleg tega, da predelujejo organske odpadke s polj, predvsem pa iz mesnopredelovalne industrije, ob tem proizvajajo še toplotno in električno energijo. Za nameček dobimo zraven organska gnojila. Projektiranje in gradnja bioplinarne pa je zahtevna naloga, in to od izbire lokacije naprej.
"GH Holding vodi celoten projekt od izbora lokacije in najprimernejše tehnološke rešitve, izdelave tehnične dokumentacije do postavitve celotne naprave, največkrat po sistemu ključ v roke. Po zgraditvi plinarne sledi poskusni zagon in poskusno obratovanje, ki ga skrbno nadziramo," razlaga Roland Tušar, direktor področja za ekologijo in energetiko v družbi GH Holding. "Tehnološke rešitve zastavimo sami. V specialnih primerih nam pomagajo strokovnjaki ali znanstveniki, ki so zaposleni v naših partnerskih podjetjih, univerzah ali institutih. Projekt večinoma fizično izvedejo naše lastne družbe, so pa tudi primeri, ko izvajamo projektni inženiring in samo organiziramo celotno izvedbo projekta." Po Tušarjevih besedah so tehnološki postopki proizvodnje bioplina različni, vsem pa je skupno to, da v digestorjih s pomočjo anaerobnih mikroorganizmov poteka razgradnja organske snovi do proizvodnje bioplina.
Elektrika iz organskih odpadkov
Bioplinarna je, enostavno povedano, elektrarna na bioplin. Bioplin zgori v batnem motorju z notranjim zgorevanjem, ki poganja generator. Ker so motorji vodno hlajeni, se sočasno proizvaja tudi toplota - od tod izraz kogeneracija. "Nekaj toplote, proizvedene v kogeneracijskih enotah, se porabi za sam proces, preostanek toplotne energije pa je na razpolago drugim porabnikom. V povprečju je lastna poraba toplotne energije v bioplinarni okrog 25-odstotna. Ta delež je seveda odvisen od kompleksnosti procesa in temperaturnega režima, v katerem poteka razgradnja organske mase. Sodeloval sem tudi pri projektu, kjer se je proizvedena toplotna energija v celoti porabila za proizvodnjo električne energije. Pri taki bioplinarni je izkoristek proizvodnje električne energije povečan za 15 do 18 odstotkov," pravi Tušar.
Enostaven postopek pridobivanja elektrike
Poglejmo, kaj se dogaja v procesu fermentacije organskih odpadkov. Gre za štiri različne procese, ki si sledijo v zaporedju, dokler ne nastaneta metan in ogljikov dioksid. Procesi potekajo pod vplivom več vrst anaerobnih bakterij, ki so odgovorne za hidrolizo kompleksnih vezi v organskih molekulah, fermentacijo, transformacijo v razvejene molekule s številnimi metilnimi skupinami in končno sintezo bioplina. Prednost bioplina je predvsem v tem, da ga lahko z razmeroma enostavnim procesom spremenimo v električno energijo. To se zgodi tako, da bioplin zgori v plinskem motorju, ki poganja električni generator. Poleg tega se pri zgorevanju sprošča večja količina toplote, ki jo lahko porabimo pri industrijskih procesih ali za ogrevanje stanovanjskih zgradb.
Se bioplinarna splača?
Kaj pa finančni pogled? Naložba v bioplinarno se v povprečju povrne v slabih desetih letih. Kot pravi Tušar, so natučeloma najbolj rentabilne tiste bioplinarne, ki kot vhodni substrat uporabljajo organski odpadek. Po anaerobni razgradnji izkoriščeni substrat se vrača na začetek proizvodne verige kot odlično organsko gnojilo. Zaradi uporabe gnojevke kot energetskega substrata za ogrevanje hlevov in sočasnega zmanjšanja organske obremenitve gnojevke pomeni gradnja bioplinarne tehnološko zaokrožitev sistema pri reji prašičev, obenem pa tudi optimalno izkoriščenje stranskih živalskih proizvodov.
