Konec junija je začela veljati novela stanovanjskega zakona, ki sicer ne bo povzročila revolucionarnih sprememb, glavnina novosti pa se nanaša na soglasja in neprofitne najemnine.
Po novem bo za potrebe upravljanja za sklenitev pogodbe zadoščalo že soglasje solastnikov, ki imajo skupaj več kot 75 odstotkov solastniškega deleža. Za izboljšave, za katere je potrebno gradbeno dovoljenje, novela predvideva 100-odstotno soglasje lastnikov, za izboljšave, za katere gradbeno dovoljenje ni potrebno, pa več kot 75-odstotno soglasje.
Subvencije se širijo
Zakon širi sistem zagotavljanja subvencij tudi na najemnike tržnih stanovanj, kadar ti izpolnjujejo dohodkovne in druge materialne pogoje ter so se prijavili na razpis za dodelitev neprofitnega stanovanja v najem. Z zagotavljanjem subvencij najemnikom s tržno najemnino bi se olajšalo plačilo najemnin tistim najemnikom, ki izpolnjujejo vse pogoje za subvencijo, vendar zaradi dolgih čakalnih dob ne morejo pridobiti neprofitnega stanovanja v najem in s tem subvencije k najemnini. Takih najemnikov naj bi bilo samo v večjih urbanih središčih vsaj 400. Novela stanovanjskega zakona predlaga tudi subvencioniranje najemnin uporabnikom hišniških stanovanj.
Do te subvencije naj bi bilo upravičenih okoli 150 hišnikov. Za subvencioniranje najemnikov v hišniških stanovanjih bi bilo po ocenah potrebnih približno 260 tisoč evrov sredstev na leto, kar bi v celoti krili iz državnega proračuna. Glede subvencioniranja najemnikov v tržnih stanovanjih, ki čakajo na neprofitno stanovanje, pa znaša skupna obveznost približno 780 tisoč evrov, katere polovico bi krili iz državnega, polovico pa iz občinskih proračunov.
Predlog zakona krepi vlogo Stanovanjskega sklada RS v okviru soinvestitorstva z občinami ter partnerstva z občinami in zasebnimi investitorji z namenom spodbujanja gradnje stanovanj, zlasti neprofitnih najemnih stanovanj.
Koncepti so enaki
Kot so še sporočili pripravljavci zakona, novela tako ne posega v koncept in sistemske rešitve veljavnega zakona, temveč le poenostavlja sklepanje pogodb o medsebojnih razmerjih med etažnimi lastniki, za kar je po obstoječem zakonu potrebno soglasje vseh etažnih lastnikov. Novela zakona prav tako ne posega v najemna razmerja. "Uvaja pa novost za varovanje družine, in sicer z izjemnim nadaljevanjem najemnega razmerja, ko najemnik trajno odide v dom za starejše, ali si ustvari novo družino, ali se preseli v novo stanovanje zunaj kraja bivanja," je pojasnil minister za okolje in prostor Janez Podobnik.
Za male podjetnike oziroma tiste, ki bi svojo dejavnost radi opravljali doma, novela stanovanjskega zakona prinaša dobrodošlo novost. Za opravljanje dejavnosti v stanovanju ne bo več treba pridobiti dovoljenja občine, podjetnik bo potreboval le soglasje sosedov. Za opravljanje dejavnosti v delu stanovanja mora etažni lastnik ali najemnik stanovanja tako po novem pridobiti soglasja lastnikov, ki imajo več kakor 75 odstotkov solastniških deležev.
V ta soglasja pa morajo biti vključena vsa soglasja lastnikov posameznih delov, katerih zidovi ali stropi mejijo na njegovo stanovanjsko enoto. Poleg tega mora podjetnik o tem obvestiti upravnika večstanovanjske zgradbe. Če teh pogojev ne izpolni, mu lahko stanovanj ski inšpektor prepove opravljanje dejavnosti. Te določbe veljajo tudi za najemnika, ki pa mora pridobiti še dovoljenje lastnika oziroma najemodajalca.
