Izbira materiala za izdelavo strešne konstrukcije je odvisna od razpetin konstrukcijskih elementov, nosilnosti zidov in od predvidenih obremenitev. Za ostrešja stanovanjskih hiš se najpogosteje uporablja les, ki je lahko masiven ali lepljen, konstrukcije pa so lahko klasična ostrešja, palični nosilci ali lepljeni nosilci različnih oblik, pojasnjuje mag. Jelena Srpčič, vodja odseka za lesene konstrukcije na Zavodu za gradbeništvo (ZAG).
Pri lesenih konstrukcijah se srečamo z dvema težavama. Prva je, da je težko dobiti lesene elemente večjih dimenzij, druga pa, da les ni primerno suh. Proizvajalci se zato čedalje pogosteje odločajo za uporabo elementov iz lepljenega lesa. "Ta je namreč suh, se ne zvija in ne poka, je pa nekoliko dražji," pravi Srpčičeva.
Novost so samonosilne sendvič plošče
Novost na področju pokonstrukcijskih elementov, ki se uporabljajo za prekrivanje objektov, so tako imenovane samonosilne sendvič plošče, kjer je toplotna izolacija prilepljena med tanjši leseni plošči. Isti tip konstrukcije ima lahko izolacijo prilepljeno tudi na kovinske obloge oziroma na kombinacijo lesene in kovinske plošče. Za gradnjo ostrešij se lahko po besedah sogovornice uporabljajo tudi tako imenovani CLT-elementi (ali KLH, iz angleščine: Cross Laminated Timber ali nemščine: Kreuz lamelierte holz).
Te plošče so zlepljene iz slojev, pri katerih lesna vlakna potekajo izmenično v dveh pravokotnih smereh. "S tem se izboljša nosilnost lesa pravokotno na vlakna in zmanjšajo dimenzijske spremembe zaradi vpliva vlage," pojasnjuje Srpčičeva in dodaja, da se lesne plošče lahko uporabljajo tudi kot sekundarna kritina - to so tako imenovane MDF-plošče (Medium Dense Fibreboards), ki naj ne bi prepuščale vode.
Popravila poškodovanih ostrešij
Ostrešje je po besedah Jelene Srpčič treba zamenjati v dveh primerih: ko so - običajno zaradi zamakanja - poškodovani njegovi bistveni deli (ležišča, stiki, povezave konstrukcijskih elementov) in če želimo ostrešje prekriti s težjo kritino, za ka tero ostrešje ni dimenzionirano. "Pri poškodbah ostrešij zaradi napada škodljivcev lahko zamenjamo samo uničene dele. Pri poškodbah zaradi sive hišne gobe pa moramo paziti, da odstranimo tudi sosednje dele, približno meter oddaljene od poškodovanega dela, saj je gliva izredno trdoživa in se širi tudi po zidovih.
Če pa je strešna konstrukcija drugače v dobrem stanju, se mnogi pri zamenjavi kritine odločijo samo za zamenjavo letev. To je treba storiti ob vsaki zamenjavi tipa kritine, saj ima vsak tip kritine svoje zahteve za pritrditev. Poudarjam pa, da je treba vedno, ko staro kritino zamenjujemo z novo, ki je težja, preveriti nosilnost obstoječe konstrukcije in jo po potrebi ojačiti ali celo zamenjati," opozarja sogovornica.
