Tehnološke revolucije na področju strešnih kritin že dolgo ni bilo, saj so tudi najnovejše pločevinaste in bitumenske kritine v svetu znane že vsaj 30 let. Glina, bitumen in pločevina, ki so pri izdelavi kritine trenutno najbolj uveljavljeni materiali, se med seboj ne izpodrivajo, saj imajo vsak svoje prednosti in pomanjkljivosti.
Novi materiali počasi prodirajo tudi na področje strešnih kritin. Predvsem so to polimeri, vendar ti zaradi prevelike občutljivosti za temperaturne razlike in visoke cene starejših materialov še ne bodo kmalu izpodrinili. Se pa polimeri veliko hitreje uveljavljajo na področju sekundarnih kritin oziroma pri izdelavi hidroizolacije.
Dve nevarnosti
Ob prekrivanju objekta moramo paziti vsaj na dve veliki nevarnosti - (slabo) kakovost kritine in (ne)strokovnost krovskega dela. Poznavalci kritine opozarjajo, da kakovosti strešne kritine ne gre slepo zaupati. V preteklosti so namreč nekateri izdelovalci opečnate kritine zaradi pomanjkanja ustrezne surovine in drage energije strešnike premalo žgali, zato je bila njihova kakovost slaba.
Nekateri izdelovalci, predvsem tuji, isti tip strešnika izdelujejo za različne klimatske razmere, zato je treba paziti, da izberemo strešnik za pravo podnebje. Standardi kakovosti, ki se uveljavljajo na tem področju, po mnenju nekaterih strokovnjakov niso zagotovilo kakovosti kritine, saj so zahteve standardov zelo nizke, dejanske kakovosti kritine pa tudi v laboratorijih ni mogoče preveriti.
Previdnost pa ne bo odveč tudi pri izbiri krovca. Kadra z ustreznim znanjem pri nas namreč ni veliko (še zlasti to velja za polaganje zahtevnejših kritin), usposabljanja, ki jih organizirajo izdelovalci oziroma uvozniki, pa menda niso pretirano zahtevna. Zato se je priporočljivo o najbolj usposobljenih izvajalcih pozanimati kar pri proizvajalcu samem. Dobra referenca pa je tudi sloves, ki si ga dobri krovci ustvarjajo z delom in se širi od ust do ust.
Opečnata in betonska kritina imata tradicijo
Vsaka vrsta kritine ni primerna za vsak tip objekta ali strehe. Opečni strešniki so težka, pri nas tradicionalna in še vedno zelo priljubljena kritina, njeno uporabo pa poleg tradicije spodbuja tudi raznolika, različnim podnebjem prilagojena ponudba strešnikov, s katerimi se lahko prekrivajo strehe različnih naklonov. Opečna kritina se uporablja tako na novogradnjah kot tudi pri prekrivanju starejših, tudi spomeniško zaščitenih objektov.
Med pomembnimi prednostmi opečnate kritine je tudi razmeroma ugodna cena. Tudi betonska kritina ima pri nas dolgoletno tradicijo, njena "pomanjkljivost" pa je predvsem nekoliko večja teža, čeprav je večja teža včasih tudi prednost, saj jo veter ob neurjih teže premakne. Betonski strešniki so na voljo v več izvedbah, zato je z njimi mogoče pokrivati različno strma in tudi arhitekturno zelo razgibana ostrešja.
Prodor novejših materialov
Pločevinaste kritine odlikuje raznolik dizajn, majhna teža, odpornost proti ognju, hitra montaža in dolga življenjska doba. Pločevinaste plošče manjšega formata so primernejše za pokrivanje manjših objektov, plošče večjega formata pa za pokrivanje večjih objektov in streh z manjšimi nakloni. Največja pomanjkljivost slabo izvedenih pločevinastih streh so težave s kondenzom, če pa to ustrezno rešimo, se oddolžijo z najdaljšo življenjsko dobo. Bitumenske kritine so primerne za položnejše in razgibane strehe, saj se lepo in enostavno prilagajajo ostrešju, vendar se brez ustreznih dodatkov takšne plošče hitro starajo, pa tudi njihovo polaganje je precej zahtevno.
Bitumenska kritina se - tako kot pločevinaste in vlaknocementne plošče - lahko pohvali tudi z manjšo težo. Ta kritina dobro kljubuje ognju in različnim vremenskim vplivom. Ravne in valovite vlaknocementne plošče danes ne vsebujejo več zdravju škodljivega azbesta, odlikuje pa jih visoka trdnost, odpornost proti vremenskim vplivom ter enostavno polaganje. Polikarbonatne plošče pa se zaradi prosojnosti največ uporabljajo za pokrivanje nadstreškov, teras, rastlinjakov, bazenov oziroma povsod tam, kjer potrebujemo dodatno svetlobo. Odlikuje jih tudi majhna teža in enostavno delo z njimi.
- "Meja med kritinami za industrijske in stanovanjske objekte je že povsem zabrisana," nam je povedal Brane Tisu, vodja tehničnega svetovanja v Trimu. "Tako kot v individualni gradnji tudi v gradnji industrijskih objektov estetika poleg funkcionalnosti dosega zelo visoke standarde. Razlike, ki se še pojavljajo, so bolj posledica potrebnih tehničnih lastnosti kritin za industrijske objekte, pri funkcionalnosti, estetiki in drugih smernicah pa razlik ni več oziroma so minimalne," pravi Tisu.
- Po Tisujevih besedah se kritine razvijajo tako po tehničnih lastnostih kot tudi v smeri novih funkcionalnosti in sledenja estetskim trendom. "Streha danes pomeni nekaj povsem drugega kot pred 10 ali 20 leti. Strehe so danes praktično fasada objekta in ne le zaščita pred dežjem in soncem. Lahko so tudi toplozračni in toplovodni proizvajalec energije, vanje pa so lahko vgrajeni tudi fotonapetostni moduli za proizvodnjo električne energije. Čedalje pomembnejši postaja tudi ekološki vidik uporabljenih materialov, njihov vpliv na zdravje in varnost ter možnost njihovega recikliranja," poudarja Tisu.
- V Trimu so razvili in letos tudi že postavili strešne fotonapetostne sisteme, ki omogočajo okolju prijazno pridobivanje elektrike iz sončne energije. Panel se lahko namesti na vse vrste poslovnih, proizvodnih, reprezentančnih in drugih objektov, lahko pa izdelajo tudi projekt sončne elektrarne "na ključ". S prodajo tako pridobljene električne energije elektrodistribucijskemu omrežju po subvencionirani odkupni ceni se takšna naložba še hitreje povrne. "V podporo uporabnikom smo v Trimu za strešni panel razvili tudi računalniški program Trimo Expert PV, s pomočjo katerega lahko vsak mesec ocenimo količino električne energije, ki jo proizvede sončna elektrarna," pojasnjuje Brane Tisu.
