Vgradnja strešnih oken, solarnih kolektorjev ali fotonapetostnih modulov v ostrešje je precej enostavna in kakšne posebne pozornosti pri pripravi ostrešja ne zahteva. Vendar to velja le za strokovno podkovane in izkušene mojstre, v lastni režiji pa se takšnega projekta le ne kaže lotevati.
"Za vgradnjo solarnih kolektorjev razdalja med špirovci ni pomembna, ker se ti pritrjujejo na letve. Nekoliko drugače pa je pri strešnih oknih, kjer je širina strešnega okna odvisna od razdalje med špirovci oziroma obratno. Strešna okna so na voljo v nekaj standardnih širinah in jih je zato mogoče vgraditi v praktično vsako streho. Če pa se že prenavlja ostrešje oziroma pripravlja novo, je smiselno, da že prej izberemo velikost strešnih oken in temu prilagodimo razdaljo med špirovci," svetuje Katja Ličen Pajenk iz podjetja Velux Slovenija.
Izkušen mojster je garancija za kakovost
Strešna okna ali solarne kolektorje običajno vgrajujejo krovci, ki so specializirani za posamezne vrste kritin. "Zato težavnost vgradnje okna ali kolektorja ni odvisna od kritine, ampak bolj od izkušenosti mojstra, ki to dela," pravi naša sogovornica in dodaja, da večina proizvajalcev strešnih oken in solarnih kolektorjev, ki se vgrajujejo v streho, ponuja tudi različne obrobe za posamezne vrste kritin. To poenostavi vgradnjo, hkrati pa zagotavlja tudi vodotesnost vgrajenega okna ali solarnega kolektorja.
Marko Jančar iz podjetja Mix pa opozarja, da je treba pri kritinah, ki od slemena do kapa potekajo v enem kosu, ali pri klasični pločevini in tegoli strešno okno vgraditi hkrati z nameščanjem kritine, pri uporabi "kosovne kritine" (opečni ali betonski strešniki, kovinske kosovne kritine ...) pa je možna in včasih celo priporočljiva vgradnja okna šele, ko je streha pokrita.
Najpogostejše napake pri vgradnji strešnih oken
"Pri montaži strešnih oken se večkrat pojavljajo napake. Najpogostejše so napačna lokacija strešnega okna, napačen stik strešne obrobe s strešno kritino, to, da ni sekundarne kritine in kanalčka za odvod morebitne vlage, napačen stik strešnega okna in sekundarne kritine, neizolirana špaleta, neizvedena ali napačno izdelana parna zapora špalete ter napake pri izvedbi menjalnika," našteva Jančar.
Novi načini vgrajevanja
Izdelovalci strešnih oken si prizadevajo, da bi se okno kar najbolj "potopilo" v streho, da je ob njem tako kar najmanj toplotnih izgub. "Razvili so tudi že izolacijski okvir, ki zagotovi dobro toplotno izolativnost okrog celotnega okna, " pojasnjuje Katja Ličen Pajenk. Pri solarnih kolektorjih pa se način vgradnje precej spreminja. Če so bili pred leti vsi solarni korektorji vgrajeni na posebne konstrukcije, ki so nič kaj estetsko štrlele iz strehe, se zdaj vgrajujejo v samo streho. Pri tem je pomembno, da sta objekt in strešina pravilno orientirana.
Razlog za takšno nameščanje solarnih kolektorjev so poleg videza tudi toplotne izgube pri tem. Če je namreč solarni kolektor vgrajen v streho, je s tem s spodnje strani že zagotovljena toplotna izolativnost," pojasnjuje sogovornica. Kot dodaja, se bodo prizadevanja za vse manjše energijske izgube prek strešnih oken z njihovim izpopolnjevanjem nadaljevala tudi v prihodnje.
Kaj uporabnik pridobi s strešnim oknom?
"Ni dovolj, da izberemo strešno okno, ki ga je mogoče vgraditi med špirovce, ampak moramo preveriti, koliko svetlobe dejansko potrebujemo v posameznem prostoru. Pogosta napaka, ki se je v preteklosti dogajala pri vgradnji strešnih oken, je bila tudi njihova previsoka vgradnja. Namesto da bi bila strešna okna vgrajena na takšni višini, da sedeča oseba lahko vidi okolico, so se okna vgrajevala visoko pod strop.
Zato je tudi mansardni prostor, ki je sicer na najvišjem delu objekta, dajal občutek bivanja v kleti," razlaga Katja Ličen Pajenk. Po njenih besedah so strešna okna specifična samo v tem, da jih ni mogoče pustiti odprtih, ko odidemo od doma. Če začne deževati, jih je treba zapreti, vendar večina strešnih oken omogoča zračenje tudi, ko so vodotesno zaprta.
Strešna okna prihodnosti
Zaradi energetske ozaveščenosti uporabnikov se bo v prihodnje po Jančarjevih besedah vgrajevalo vse več strešnih oken s trojno zasteklitvijo, napolnjenih s plinom kripton, nizkoemisijskimi nanosi na steklo ter z debelejšimi lesenimi deli okna. "Okna bodo opremljena tudi z avtomatskim zračnikom, ki bo sam uravnaval dovod svežega zraka glede na veter ali temperaturo, zunanjimi senčili, roletami ali celo nastavljivimi lamelami, ki bodo omogočali popolno zatemnitev ali poljubno močno osvetlitev prostora," napoveduje Jančar.
Zakonodaja pa za javne in večstanovanjske objekte predpisuje vgradnjo tako imenovanih požarnoprezračevalnih oken, ki ob požaru omogočijo odvod dima in se po potrebi tudi samodejno zaprejo.
