Geodetska merjenja postajajo vse bolj avtomatizirane meritve z različnimi senzorji, dobljeni podatki pa se sproti zbirajo in analizirajo. "To pomeni, da geodet v sodelovanju s projektanti, statiki, geologi in drugimi strokovnjaki pripravi projekt izmere, predvidi za specifične dele gradbišča ustrezne merske senzorje, postavi sistem, ga nadzoruje ter obdeluje in vrednoti podatke," pojasnjuje Miran Brumec iz podjetja LGB, geodetski inženiring in informacijske tehnologije.
Oprema geodetov se je skozi čas močno spremenila. Prvotna geodetska oprema je bila pletenica z vozli in nekaj lesenih palic, pozneje pa so jih nadomestile različne verige, zemljemerska merilna mizica, diopter z višinskim kotomerom in podobno. Tej opremi so z razvojem tehnologije in zahtevo po večji natančnosti sledili različni inštrumenti za izmero kotov in dolžin.
Sodobna tehnologija za precizno merjenje
"Za merjenje horizontalnih in vertikalnih kotov se uporabljajo teodoliti, s pomočjo katerih se določa tridimenzionalni položaj točk v prostoru. Danes se uporabljajo le elektronski teodoliti, ki omogočajo avtomatsko registracijo podatkov, avtomatsko obdelavo in sprotno kontrolo meritev. Spojavom razdaljemerov so se teodoliti nadgradili v tahimetre, ki omogočajo tudi merjenje dolžin. Danes so integrirani tahimetri univerzalen geodetski instrument, ki omogoča nekajmilimetrsko natančnost me ritev," pojasnjuje Aleš Seliškar, direktor Geodetske uprave RS.
Za precizna merjenja višin se uporabljajo nivelirji, ki so se iz optičnih razvili v digitalne, ti pa s pomočjo mikroprocesorjev omogočajo avtomatizirano registracijo podatkov, digitalni prikaz, sprotno kontrolo merjenih višin, avtomatske korekcije in branje digitalnih razdelb. "Nivelirji največje natančnosti dosegajo natančnost določitve višin do 0,5 milimetra na kilometer, " pravi Seliškar in dodaja, da danes večino podatkov za izdelavo kart in načrtov geodeti pridobijo že iz letalskih ali satelitskih posnetkov. Pri tem se je razvilo veliko število pripomočkov za uporabo aeroin terestrične fotogrametrije, ki se z uvedbo digitalnih kamer še izboljšujejo.
Danes enostavno, včasih zelo zapleteno
V preteklosti so se za obdelavo terenskih meritev uporabljali različni pripomočki (planimetri, koordinatografi, različni trikotniki), ki so zahtevali veliko ročnega in dolgotrajnega dela, pred pojavom računalnikov so geodeti tudi vse račune delali s pomočjo logaritemskih tablic in računali z mehaničnimi stroji (mlinčki). Danes zelo enostavne računske operacije so pred nekaj deset leti zahtevale natančno in dolgotrajno vpisovanje in računanje v velikem številu obrazcev. Zdaj se za obdelavo merskih podatkov uporablja programska oprema, ki omogoča združevanje različnih podatkov v geografske informacijske sisteme.
SIGNAL bo kompatibilen z Galileom
Danes geodeti tridimenzionalni položaj točke, ki jih zanima, določajo s pomočjo satelitskih (GNSS) tehnologij, katerih uporabo so proizvajalci močno približali tudi laikom, ki lahko s pomočjo GPS-sprejemnikov določajo svoj položaj v realnem času z nekajmetrsko natančnostjo. "Za natančnejše meritve pa sta še vedno potrebna ustrezna geodetska oprema ter strokovno znanje za obdelavo meritev in interpretacijo podatkov," pojasnjuje Seliškar. Kot še dodaja, sodobni geodetski instrumenti omogočajo tudi združevanje tahimetričnih in satelitskih meritev v enoten sistem meritev.
Uporabljajo se dvofrekvenčni GNSS-sprejemniki in metoda diferencialnega GPS. V Sloveniji je bilo vzpostavljeno tudi permanentno omrežje GPS-postaj - SIGNAL (SI-Slovenija - Geodezija - Navigacija - Lokacija), ki omogoča določitev položaja v realnem času z nekajcentimetrsko natančnostjo. Ko bo začel delovati evropski satelitski navigacijski sistem Galileo - predvidoma leta 2012, bo to omrežje po Seliškarjevih besedah nadgrajeno, tako da bosta sistema kompatibilna in bo mogoče uporabljati tudi evropski satelitski navigacijski sistem.
Brez GPS ne gre več
Geodetski inženirji in tehniki na terenu pri izvajanju geodetskih postopkov večinoma uporabljajo tehnologijo GPS in sodobne elektrooptične totalne postaje. Danes si težko zamišljamo geodeta, ki samo s svinčnikom in te rensko skico opravlja pogosto zapletene merske naloge. Temu primerno so se spremenile tudi merske metode in načini merjenj, ki večinoma meritve združujejo v celostne projekte ter poenotijo uporabo različnih senzorjev (GPS in optika). "To pomeni, da geodeti v enih in istih merskih postopkih izvajajo naenkrat meritve z GPS- in optičnimi napravami, odvisno od konfiguracije terena in terenskih ovir," razlaga Boris Žgajnar iz podjetja Gisdata.
Take rešitve poenostavijo nadaljnje procese obdelave terenskih podatkov, saj so ti združeni v enotnih projektih. Miha Pregl, prav tako iz podjetja Gisdata, pravi, da tudi geologi uporabljajo predvsem GPSnaprave, s katerimi lahko določajo položaj geoloških lastnosti kamnine oziroma terena, ki ga proučujejo za izdelavo poročila za naročnika. Poleg tega se GPS uporablja tudi za letno spremljanje premikov permanentnih točk, katerih poti skozi večletna obdobja kažejo na premike tektonske plošče, ki povzroča potrese v Sloveniji.
