Nepremičnine
Oglasno sporočilo

Suha filtracija zraka vse bolj izpodriva mokro

Očiščen zrak ščiti ljudi in okolje
Avtor
10.08.2008 22:30
Dopolnjeno: 10.08.2008 22:30
Čas branja: 3 min

Naprave, ki iz zraka odstranjujejo prah, kemikalije in drugo nesnago, so nepogrešljive v skoraj vseh industrijah, v metalurgiji, pri recikliranju sekundarnih surovin, v kamnolomih, termoelektrarnah, sežigalnicah odpadkov in podobnih objektih.

filttriranje
Katera tehnologija filtriranja se bo uporabila v določenem primeru, je odvisno od več dejavnikov, med katerimi so najpomembnejši količina onesnaženega zraka, vrsta in količina snovi, ki jih je treba iz zraka odstraniti, temperatura in količina vlage v dimnih plinih ter zahteve za izstopno emisijo iz odpraševalne naprave.

Tako imenovane odpraševalne naprave se med seboj ločijo predvsem po načinu filtriranja, ki je lahko suho, mokro ali elektrostatično.

Pri suhem načinu filtracije se zrak, ki vsebuje umazanijo, očisti s prehodom skozi filtrirno tkanino, ki je glede na obliko vgradnje lahko vrečaste, žepaste ali patronske oblike.

"Suhi filtrirni sistemi se poleg tega ločijo še glede na način čiščenja filtrirnega materiala, saj se lahko čiščenje izvaja s protitokom komprimiranega zraka, s pomočjo ventilatorja, mehansko ali kombinirano," pojasnjuje Aleksander Ferjančič, direktor novogoriškega podjetja Living.

Pri mokrem oziroma vodnem filtriranju se umazani zrak očisti s prehodom skozi vodno zaveso, pri elektrostatičnem filtriranju pa elektrofiltri prah iz zraka izločajo po načelu elektrostatike.

Prevladuje suho filtriranje

V zadnjem času po besedah Marjana Rebolja, projektanta odpraševalnih naprav v podjetju Filbo, moker način filtriranja vse bolj izpodriva suh. Več kot 90 odstotkov vseh filtrirnih sistemov tako deluje na podlagi suhega filtriranja.

Rebolj razmah suhega filtriranja pojasnjuje z velikim napredkom na področju filtrirnih tkanin, s katerimi je mogoče zadostiti praktično vsem standardom, ki jih določa zakonodaja.

"Pri suhem načinu filtriranju zraka je v primeru povečane požarne ogroženosti priporočljivo vgraditi dodatno požarno zaščito. Običajno se vgradita sistem odkrivanja isker v cevovodu in sistem gašenja s šobami, ki ustvarjajo vodno meglo, " pravi Rebolj.

Če so v zraku, ki ga je treba očistiti, tudi vnetljivi plini, mora biti odpraševalna naprava izvedena v posebni, tako imenovani ex izvedbi, ki jo določa direktiva ATEX.

Mokri način filtriranja zraka se uporablja predvsem tedaj, ko je treba iz zraka odstraniti kemikalije, in tam, kjer je zelo velika požarna nevarnost, denimo v lakirnicah.

"Mokro filtriranje je v tehnološkem pogledu sicer enostavnejše od suhega, vendar je treba pri tej tehnologiji čiščenja zraka poskrbeti tudi za odvajanje in čiščenje filtrirnega medija (vode).

Pri suhem filtriranju uporabnik s čiščenjem filtrirnega medija nima nobe nega dela. Poskrbeti mora le, da filtre, ki so svojo nalogo opravili, odda podjetju, ki je usposobljeno in pooblaščeno, da za te filtre poskrbi na okolju neškodljiv način," opozarja Rebolj.

Projektiranje in izbira tehnologije

Katera tehnologija filtriranja se bo uporabila v posameznem primeru, je po besedah Ferjančiča odvisno od več dejavnikov. Najpomembnejši so količina onesnaženega zraka, vrsta in količina snovi, ki jih je treba iz zraka odstraniti, temperatura in količina vlage v dimnih plinih ter zahteve za izstopno emisijo iz odpraševalne naprave.

"Kakšno tehnologijo bo izbral, se odloči projektant sistema, in sicer na podlagi zahtev tehnološkega procesa in na podlagi tega, kakšno kakovost čiščenja zraka mu v konkretnem primeru lahko zagotovijo dobavitelji posamezne tehnologije," pojasnjuje Rebolj.

Kot dodaja, med najzahtevnejše projekte sodi filtriranje dimnih plinov, ki so običajno zelo vroči in jih je treba pred čiščenjem primerno ohladiti, saj filtri praviloma ne zdržijo temperatur, višjih od 200 stopinj Celzija.

Centralni sistem ali več manjših naprav

Odločimo se lahko za vgradnjo enega večjega centralnega filtrirnega sistema ali več manjših. To so tisti, katerih zmogljivost ne presega 40 tisoč kubičnih metrov na uro. Odločitev je odvisna predvsem od količine in vrste snovi, ki jih je treba odstraniti iz zraka.

"V našem podjetju tehnologijo čiščenja določamo tudi s pomočjo posebnega vprašalnika, ki ga naročniku naprave posredujemo, še preden se lotimo dela. S tem pridobimo vse potrebne podatke o proizvodnji, njenih zahtevah in plinsko-prašni mešanici, ki jo je treba očistiti. Če kakšnih podatkov naročnik še ne pozna, jih z ogledom situacije ter z analizo vzorca prahu lahko pridobimo tudi sami," pojasnjuje Rebolj.

Večji filtrirni sistem običajno porabi manj energije kot več manjših sistemov, če pa je treba v neki proizvodnji na uro prečistiti sto tisoč kubičnih metrov zraka ali več, je po Reboljevih besedah že smiselno vgraditi dve filtrirni napravi.

Prednost dveh filtrirnih naprav se pokaže takrat, ko se ena pokvari. Če sta vgrajeni dve, se namreč lahko ob okvari ene naprave proizvodnja nadaljuje vsaj v zmanjšanem obsegu, če pa je filtrirna naprava ena sama, njena okvara lahko povsem ustavi proizvodnjo.

Odpraševalni sistem je vse pogosteje del energetskega postrojenja

Peter Tomšič, direktor podjetja TRM Filter, pravi, da se bodo odpraševalni sistemi razvijali v smeri še večjega izkoriščanja toplote odpadnega zraka, zato bodo odpraševalne naprave vse pogosteje sestavni del energetskega postrojenja podjetij.

Med novostmi na področju odpraševanja pa Tomšič postavlja v ospredje sistem za nadzor in čiščenje filtrirnih vložkov, ki deluje po načelu rotirajočega izpihovala, vse skupaj pa je podprto z elektronskim nadzorno-krmilnim sistemom. Ta sistem čiščenja filtrov omogoča maksimalno čiščenje filtrov ob velikih prihrankih energije.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.