Nepremičnine
Oglasno sporočilo

Proizvodnja asfalta je lahko zelo fleksibilna ali izrazito masovna

Na področju strojne opreme za proizvodnjo asfaltnih mešanic je bil narejen precejšen napredek
Avtor
17.08.2008 22:30
Čas branja: 3 min

Asfaltne zmesi se izdelujejo v asfaltnih bazah in tovarnah asfalta, kjer segrevajo in mešajo njihove sestavine - bitumensko vezivo, kamnita zrna, polnila in dodatke - po natančno določeni recepturi. Glede na postopek izdelave ločimo asfaltne obrate s postopnim (šaržnim) ali tiste z neprekinjenim (kontinuiranim) načinom proizvodnje.

SCT gradnja
Nova, po najvišjih kakovostnih in okoljskih standardih, zgrajena tovarna asfalta SCT v Črnučah

Vsak asfaltni obrat sestavljajo deponija ali silosi za kamnite materiale, preddozatorji s sistemom transportih trakov za kamnite materiale, sušilni boben s sistemom filtrov, silosi za lastno in tuje polnilo (kameno moko), vroči elevator za transport suhega kamenega materiala do sit, vibracijska sita, prekatni silosi za vroče kamene agregate, ločene tehtnice za kamene agregate, kameno moko (polnilo) in bitumensko vezivo, mešalec za proizvodnjo asfaltne mešanice in skladišče v obliki cistern za bitumenska veziva različnih gradacij s sistemom indirektnega ogrevanja.

Postopna (šaržna) proizvodnja

Pri postopni (šaržni) proizvodnji asfalta sta možni dve obliki, in sicer postopna proizvodnja s prekinjenim ali neprekinjenim procesom. Šaržna proizvodnja z neprekinjenim procesom je tekoča in brez prekinitev poteka vse od zajema materiala na deponijah do nastanka asfaltne zmesi v silosih za vročo asfaltno zmes. Taki obrati so običajno manjši, saj nimajo velikih silosov za vroče frakcije kamnitih zrn, zato so primernejši za dolgotrajnejšo proizvodnjo enake asfaltne zmesi. Za nemoteno proizvodnjo se pri zamenjavi zmesi v takšnem obratu potrebuje več preddozatorjev.

Pri postopni proizvodnji asfalta s prekinjenim procesom pa je postopek sušenja ločen od postopka mešanja, zato je tak asfaltni obrat opremljen z veliko večjimi silosi za vroče zmesi kamnitih zrn. Če je tak obrat opremljen tudi z dvema vrstama sit (za karbonatna in silikatna zrna), ima tudi dve vrsti silosov za vroče zmesi kamnitih zrn. Pri taki proizvodnji asfalta se za proizvodnjo pripravljena zmes zrn posuši vnaprej, vroča zmes pa se v posebnem silosu za vroče frakcije deponira za toliko časa, dokler se ne vključi v proizvodni proces.

Ker se pri tem načinu proizvodnje mešanje lahko opravi za vsakega kupca posebej, neodvisno od procesa sušenja, zaloge posušenih vročih kamnitih zrn omogočajo, da lahko vsak kupec takoj dobi asfaltno zmes, ki jo potrebuje. Pri takšni proizvodnji tudi niso potrebni silosi za vroče asfaltne zmesi, ker se mešalnik sproti prazni, postopek sušenja pa mora biti vseeno dobro usklajen z odjemom asfalta, ker se vroče kamnite frakcije v silosih postopoma ohlajajo in po določenem času niso več uporabne.

Neprekinjena (kontinuirana) proizvodnja

Najzmogljivejši pa je neprekinjen (kontinuiran) način proizvodnje asfaltnih mešanic. Z njim je mogoče proizvesti tudi do tisoč ton asfalta na uro, zato se ta oblika uporablja predvsem tedaj, ko je treba v kratkem času zagotoviti ogromne količine asfalta. Tak obrat mora biti postavljen čim bliže kraju vgradnje asfalta, zato je običajno v mobilni izvedbi. Sestavine asfaltne mešanice se pri takšni proizvodnji po vnaprej določeni recepturi dovajajo v kombiniran sušilno-mešalni boben, od tam se pripravljena vroča zmes transportira v silos, od koder se potem razvaža po gradbišču.

Strokovnjaki med pomanjkljivostmi tega načina izdelave asfalta omenjajo predvsem veliko odvisnost od dobavitelja zmesi kamnitih zrn, manjšo natančnost pri doziranju, velik vpliv vlage v frakcijah in posledično nihanje količine bitumna v zmesi ter dolgotrajen postopek za spremembo recepture asfaltne zmesi, ki jo takšno postrojenje izdeluje. Prednosti te tehnologije pa so predvsem velika zmogljivost in manjše število sklopov v postrojenju.

Svežemu asfaltu se lahko dodaja zdrobljen star asfalt

V podjetju SCT pravijo, da se je v zadnjem desetletju na področju strojne opreme za proizvodnjo asfaltnih mešanic zgodil precejšen napredek, ki zdaj omogoča proizvodnjo vedno bolj zahtevnih in specialnih vrst asfaltnih zmesi. Vsi sklopi v asfaltnem obratu so vodeni s procesorji oziroma programsko opremo prek računalnikov, kjer se spremljajo praktično vsi segmenti proizvodnje. V proizvodnjo asfaltnih zmesi so po besedah sogovornikov iz SCT vse bolj vkljucene naprave, ki omogocajo proizvodnjo litega asfalta v vecjih kolicinah, vedno mocnejša pa je tudi ekološka ozavešcenost, ki podpira uporabo starega asfalta.

V ta namen je bila najprej razvita tako imenovana hladna reciklaža, kjer se v proizvodnji uporablja ustrezno zdrobljen star asfalt, ki ga v svežo asfaltno zmes lahko dodamo tudi do 20 odstotkov, pri tem pa mora ta še vedno zadošcati kakovostnim zahtevam oziroma tehnicnim specifikacijam. Drugi nacin pa je vroca reciklaža, pri kateri se lahko zmesi dodaja tudi do 50 odstotkov starega asfalta, vendar je tu potrebna dodatna strojna oprema v fazi sušenja (dodatni sušilni boben s svojim sistemom filtrov).

Okolju in ljudem neškodljivo

Boštjan Pulko iz krškega podjetja OKIPP pravi, da v asfaltnih bazah s starejšimi zasnovami odpraševanja emisije prašnih delcev v mejnih obratovalnih razmerah dosegajo tudi vrednosti nad 20 miligramov na kubicni meter zraka, kar je zgornja meja veljavnih standardov. "Nove izvedbe odpraševanja pa tudi v najtežjih razmerah obratovanja zagotavljajo emisijo prašnih delcev pod 20 miligramov na kubicni meter, povprecne emisije pa so za vec kot polovico manjše," razlaga Pulko.

Pri skladišcenju in transportu polnila so emisije v novih sistemih zanemarljivo majhne. Optimalno doziranje mineralov na preddozatorjih in zvezna kontrola nivojev v silosih vrocih mineralov pa omogocata vizualno in racunalniško vodenje brez presipov, s cimer se prav tako znatno zmanjša obremenitev okolja. Sušenje in ogrevanje v sušilnicah nove generacije z novimi razporeditvami lopatic v vrtecem se bobnu in vgrajenimi visokotlacnimi gorilniki zagotav ljata optimizacijo postopka sušenja.

Tudi pri skladišcenju bitumnov, vrocih mineralov in gotove zmesi so se s pojavom vertikalnih rezervoarjev in povezovalnega cevnega sistema ter z dobro termoizolacijo in drugimi izboljšavami bistveno zmanjšale energetske izgube, z izboljšanim odzracevanjem, tesnjenjem in filtriranjem pa so se zmanjšali tudi izpusti bitumenskih par v okolico. Zaradi vsega tega so moderne asfaltne baze okolju in ljudem veliko prijaznejše, kot so bile nekoc, zatrjuje Pulko.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.