Za številne občine so naložbe v šole in vrtce prava nočna mora, saj gre praviloma za zelo velike finančne zalogaje. Še dodatno jih dražijo visoki standardi, ki jih je, še zlasti na področju gradnje vrtcev, postavila naša država.
Tega se dobro zavedajo tudi v občini Kamnik, kjer novogradnje in obnove številnih šol in vrtcev potekajo že skoraj poldrugo desetletje in se bodo nadaljevale tudi v prihodnjih letih. Občina že varčuje za približno 15 milijonov evrov vreden projekt hkratne gradnje dveh šol, v prihodnjih letih pa župan že napoveduje potrebo po še enem vrtcu.
Premalo izkoriščene šole
Rafko Lah, ravnatelj kamniške OŠ Frana Albrehta, ki ima s šolskimi novogradnjami že kar nekaj izkušenj, nam je na vprašanje, ali so standardi pri nas previsoki in naložbe zato še dražje, odgovoril, da so za investitorje običajno previsoki, po njegovem mnenju pa so še prenizki, še zlasti glede materialov, klimatoloških sprememb in želja po varovanju okolja. "Večja težava nastopi takrat, ko začnemo proučevati, koliko ur na dan je objekt oziroma njegov posamezni prostor v uporabi. Takrat pa žal prepogosto ugotovimo, da javne stavbe niso dovolj dobro izkoriščene," pravi Lah, ki je prepričan, da je kakovost pouka vsaj deloma odvisna tudi od prostorskih razmer (svetlobe, varnosti, dovolj prostora, komunikacijskih površin ...).
Po njegovih besedah bi se morali pri načrtovanju šol bolj zavedati interdisciplinarnosti tega procesa, saj morajo pri tem sodelovati strokovnjaki različnih profilov, vključiti pa je treba tudi uporabnike šolskega prostora. Arhitektura stavbe bi se morala namreč prilagajati organizaciji oziroma načinu vzgojno-izobraževalnega procesa in ne obratno.
Standardi pri gradnji naših vrtcev so res zelo visoki
Maša Drenik iz kamniškega zasebnega vrtca Peter Pan pa nam je povedala, da je pri gradnji vrtcev zelo pomembna dobra priprava projekta, saj arhitekti pogosto ne najdejo pravega ravnotežja med funkcionalnostjo objekta in svojimi zamislimi. "To sicer ni povezano s standardi, toda vzrok za pretirano visoke cene novogradenj se velikokrat skriva prav tu," pravi Drenikova.
Ob tem priznava, da so standardi za gradnjo vrtcev pri nas visoki, vendar je tudi kakovost izvajanega programa v slovenskih vrtcih nad evropskim povprečjem. "Je pa res, da nekaj standardov po naši oceni ni nujno potrebnih. Eden takih je morda standard treh metrov površine za otroke druge starostne skupine, saj zaradi drugačnih aktivnosti te skupine glede na prvo starostno skupino za kakovostno izvajanje programa in dobro počutje otrok ni nujen," meni Maša Drenik.
