Zaradi zaostrovanja ekoloških standardov (tako glede izpustov v zrak kot tudi glede obremenjevanja odpadnih voda) so se v zadnjih letih močno spremenile tako barve in laki kot tudi delo z njimi.
V skupini Helios pravijo, da ostrejši predpisi glede onesnaževanja okolja narekujejo drugačne filtre (seži galnice, filtri v kabinah ...) in čiščenje odpadnih voda, pa tudi prehod na okolju prijaznejše materiale (prah, premaz na vodni osnovi, premaz z nižjo vrednostjo HS) in iskanje možnosti za čim učinkovitejše recikliranje materialov in njihovo vnovično uporabo. Dodajajo pa tudi, da zgolj ureditev lakirne linije z vgradnjo sežigalnice hlapov in uporaba drugačnih filtrov običajno še ne zadostita vsem predpisom, saj je treba zmanjšati tudi porabo energije za sušenje laka, poskrbeti za okolju neškodljivo vzdrževanje in čiščenje filtrov ter za odstranjevanje odpadnih snovi.
S specializacijo do kakovosti
Današnje lakiranje je na bistveno višji tehnološki ravni kot nekoč. Vse bolj se uveljavlja avtomatizirano lakiranje, mnogo podjetij, ki se ukvarjajo z lakiranjem, pa se odloča že tudi za specializacijo, ker s tem laže dosegajo cenovno in kakovostno konkurenčnost. Glavni dejavniki sprememb V Heliosu poudarjajo, da so glavni dejavniki sprememb v procesu lakiranja naslednji:
- zakonodaja: direktiva EC 1999/13, ki omejuje izpust HOS iz lakirnic, in DECO 42/2004, ki omejuje vsebnosti HOS v proizvodih,
- razvoj opreme za lakiranje in posledično novih tehnik lakiranja,
- energijsko ugodnejše tehnologije (prevladovanje zračno sušečih se premazov,
- okolju prijaznejše tehnologije (praškasto lakiranje) ter
- prehod na premaze z nižjo vrednostjo HS (high solid premazi, premazi na vodni osnovi, praškasti premazi).
Področje avtoreparaturnih premazov je v zadnjem času najbolj zaznamovala uvedba evropske zakonodaje VOC in s tem tudi uvedba zahtevnejših vodnih in high solid (HS) premazov, ki od uporabnikov terjajo nova znanja glede tehnologije aplikacije in vlaganja v boljšo opremo, kot so brizgalne pištole in lakirne komore. Zato lakiranje z novimi materiali "pod hruško" ni več mogoče, če se želi doseči kakovosten končni izdelek.
Razvoj usmerjata predvsem ekonomika in ekologija
V prihodnje se bo lakiranje razvijalo predvsem v štirih smereh: v smeri še večje ekonomike, še manjše škodljivosti za okolje, povečevanja učinkovitosti in zmanjševanja porabe energije. Pot do teh ciljev vodi skozi vse večjo avtomatizacijo in robotizacijo procesov lakiranja, pa tudi prek novih tehnologij, ki bodo sposobne združevati vse štiri zahteve. Tak primer so UV utrjujoči premazi, ki omogočajo večjo pretočnost lakirnih linij in zahtevajo malo energije, ter nanotehnologije, ki bodo omogočile kakovostnejše premaze pri manjših debelinah nanosov.
Pri avtoreparaturah ne bo večjih sprememb
"Pri avtoreparaturnih premazih pa v prihodnjih nekaj letih ne pričakujemo bistvenih sprememb oziroma novih materialov, ker je to področje v zadnjih letih že doživelo ogromen napredek. Tudi v zakonodaji VOC se za zdaj ne napoveduje kakšno dodatno zaostrovanje, pričakujemo pa izboljšave v kakovosti barv na vodni osnovi in HS premazov," še pravijo v Heliosu. Peter Zupan, samostojni podjetnik iz Kranja, ki se ukvarja z mokrim in prašnim lakiranjem, pa meni, da se bo v prihodnje razvijalo predvsem prašno lakiranje, ker se z razvojem temperatura polimeriziranja nenehno znižuje in bo s to metodo kmalu mogoče lakirati skoraj vse materiale.
Tehnični slovarček
Osnovnih izrazi s področja lakiranja in lakov
- HS (high solid) premazi so premazi z večjo vsebnostjo suhe snovi (torej premazi, ki vsebujejo manj topil).
- Kratici VOC in HOS pomenita isto, in sicer je VOC angleška kratica za volatile organic components, HOS pa slovenska kratica za hlapno organsko spojino.
- UV utrjevanje: utrjevanje premaza z ultravijolično svetlobo, kjer posebne UV žarnice z natančno določeno valovno dolžino sprožijo aktivatorje v premazu, ki povzročijo utrditev premaza. To je fotokemijska reakcija, v kateri poteka verižna polimerizacija. IR sušenje: sušenje s pomočjo infrardečega sevanja. V tem primeru gre le za sušenje in ne za kemijsko reakcijo. IR sušilniki so zelo primerni za hitro sušenje majhnih površin in tanjše nanose laka.
- JET sušenje: sušenje s pomočjo vpihavanja zraka prek šob, kar omogoča zelo hitro sušenje z nižjimi energijskimi stroški.
- EB utrjevanje (angleško electron bean): sevanje z elektroni, kar povzroči radikalsko polimerazicijo. Uporablja se za utrjevanje nenasičenih poliestrov, epoksidnih smol, vendar le v ozkem segmentu; navadno za utrjevanje premazov na plastiki.
- MOS sušenje: visokofrekvenčno utrjevanje z mikrovalovi (podobno delovanje kot pri mikrovalovni pečici). Primerno je le za nekovinske podlage, uporablja pa se v lesni industriji.
