Rast cen na jadranski obali se letos nadaljuje, v Zagrebu pa so začele cene padati, so objavili na spletnem portalu Globalproperty, ki se sklicuje na hrvaški nepremičninski portal Centar Nekretnine.
Povprečna oglaševana cena hiš v Zagrebu se je v prvih petih mesecih tega leta znižala za okoli štiri odstotke, medtem ko se cene stanovanj praktično niso spremenile. Drugače je na obali, kjer so cene apartmajev in počitniških hiš v petih mesecih povprečno zrasle za slabih 14 odstotkov.
Podatki za celotno Hrvaško za letos kažejo 3,8-odstotno povprečno rast cen nepremičnin, kar je v primerjavi z lanskim 17- odstotnim skokom v istem obdobju bistveno manj. Padajoče gibanje se bo po pričakovanju analitikov letos nadaljevalo, kar je zlasti posledica slabšega denarnega položaja in visoke inflacije.
Povprečna oglaševana cena hiš v Zagrebu se je v prvih petih mescih tega leta znižala za okoli štiri odstotke, cene apartmajev in počitniških hiš na obali pa so v petih mesecih povprečno zrasle za slabih 14 odstotkov.
Tujcev bo z vstopom v EU več
Akterji na hrvaškem trgu nepremičnin pričakujejo veliko povpraševanje državljanov EU, saj naj bi naša južna soseda leta 2010 vstopila v Unijo. Jasno je, da je povpraševanja največ prav na jadranski obali in še v neka terih drugih turističnih destinacijah. Največ kupcev, predvsem v Istri, prihaja iz Nemčije, sledijo Britanci, Avstrijci, Madžari in Nizozemci.
Tretjino prometa tuji državljani opravijo prav v Istri, sledijo Kvarner in okolica Splita ter Zadra. V Zagrebu je bilo opravljanega le tri odstotke prometa s tujci.
Lani sanjske rasti
Minulo leto je bilo povsem drugačno, saj so dosegli nenormalne rasti. Povprečna cena novogradenj v državi se je nominalno dvignila kar za 26 odstotkov, realno pa za 22,3 odstotka. Tako je lani povprečna cena za kvadratni meter znašala 1.563 evrov.
Ponudba stanovanj in povpraševanje po njih rasteta vse od leta 2001. Velik del povpraševanja je bil špekulativne narave, saj premožnejši državljani nalagajo svoj denar v nepremičnine. Še posebno je to očitno v obdobjih negotovosti.
Ponudba stanovanj
V osemdesetih letih pa do osamosvojitve je bilo na Hrvaškem na leto zgrajenih od 20 do 30 tisoč stanovanjskih enot. Ta številka je v letih vojne, ki je povzročila veliko razdejanje, do sredine devetdesetih let padla pod deset tisoč.
Od leta 1996 do 1999 je bilo na leto zgrajenih slabih 13 tisoč enot, kar je povsem zadostovalo povpraševanju. Leta 1999 pa so cene poskočile in leto za tem so zgradili 17 tisoč stanovanj, do leta 2005 pa je to število naraslo na 18 tisoč. Predlani so na Hrvaškem zgradili 22 tisoč novih stanovanjskih enot.
Tujci izboljšali financiranje
V zadnjem desetletju se je precej izboljšalo tudi financiranje. Državne banke so privatizirali, na trg so vstopili Nemci, Avstrijci in Italijani, ki so prinesli konkurenčno okolje in izboljšali kapitalizacijo. Tako se je financiranje z 1,16 milijarde evrov leta 2000 povzpelo na 6,64 milijarde evrov leta 2007. V deležu BDP to pomeni skok s 5,45 na 17,3 odstotka, vsota financiranja pa na leto raste z 31-odstotno stopnjo.
Padle so tudi povprečne obrestne mere, in sicer s 7,76 odstotka v letu 2002 na 4,81 odstotka v letu 2006. Zdaj so seveda višje, letošnje junijsko povprečje je bilo 5,85 odstotka.
