Lesna biomasa - neizkoriščen domači vir zelene energije ali surovina lesnopredelovalnim podjetjem

Slovenija poleg Finske, Švedske in Avstrije sodi med najbolj gozdnate države Evropske unije, saj drevesa na gosto pokrivajo več kot 54 odstotkov njene površine. Zdi se mi neverjetno, kako bijemo plat zvona o (ne)izkoriščanju biomase, ob tem ko naravovarstveniki že desetletja opozarjajo na vse hujše težave zaradi globalnega segrevanja planeta Zemlja.

V družbi Snežnik iz Kočevske Reke se kot največji proizvajalci surovih oblik biomase ubadamo z dilemami med ekonomiko poslovanja, načelnostjo lesnopredelovalnih dejavnosti in ekološko ozaveščenostjo pri soproizvodnji toplotne in električne energije iz gozdne biomase. Zavedati se je treba, da biomasa iz dreves niso samo sekanci, lubje, žagovina in skoblanci, ki so stranski produkt industrijske obdelave lesa, temveč tudi neizkoriščeni ostanki, ki nastajajo v gozdu ob rednem gospodarjenju.

To so veje, krošnje, debla manjših premerov in manj kakovosten les, ki ni primeren za nadaljnjo industrijsko predelavo. Ob tako bogatem naboru biomase si je smiselno postaviti vprašanje, zakaj v Sloveniji ni pravega odziva na izziv, imenovan kogeneracija. Če bi želeli navedeni neizkoriščeni vir biomase uporabiti za energetske namene, bi bilo treba spremeniti gospodarjenje v gozdu. Toda to je trenutno že povsem druga zgodba, ki ni v domeni predelovalnih podjetij, temveč države in njenega gospodarjenja z gozdom.

Temeljna ugotovitev je, da se zaloge lesne mase iz leta v leto povečujejo. Pomemben potencial lesne biomase so tudi grmišča, o katerih bi bilo primerno razmisliti kot o energentu. Kočevska, ki sodi v sam vrh gozdnatih občin v Sloveniji, ima več kot 70 odstotkov površin poraslih z gozdom.

Emisijsko nevtralno gorivo

Fosilna goriva uničujejo planet. Fosilnih goriv je tudi iz dneva v dan manj. Recesija, ki danes straši po zemeljski obli, bo videti kot rahel vetrič v primerjavi s tem, kar lahko sledi, če ne bomo pripravljeni z novimi viri in nadomestki zamenjati sedanje stopnje razvoja. Danes je biomasa v svojem najširšem pomenu četrti največji energetski vir na svetu, ki pa je lokacijsko zelo neenakomerno razporejen.

Biomasa je količinsko kot tudi kakovostno omejena na nekatera območja, se pa v primerjavi s fosilnimi gorivi vsako leto obnavlja. Z večanjem uporabe biomase kot energenta pridobivamo ekvivalenten delež energije, to pa pomeni manjšo porabo fosilnih goriv. V nasprotju s fosilnimi gorivi, ki so v svojo strukturo vezala ogljik že pred milijoni let, ob gorenju pa se sprošča šele zdaj, se ogljikov dioksid pri gorenju biomase veže v nove rastline. Zato pravimo, da je uporaba biomase glede toplogrednih plinov emisijsko nevtralna, dokler je poraba enaka prirastu.

Različne vrste biomase

Snežnik v okviru svoje dejavnosti proizvaja različne vrste biomase. V procesu sušenja lesa in daljinskega ogrevanja v vasi Kočevska Reka porabi na letni ravni 3.100 kubičnih metrov sveže žagovine, 1.800 kubičnih metrov pa je proda na trgu, delno kot energent v obliki peletov in briketov, delno pa kot surovino za nadaljnjo predelavo v plošče v pohištveni in gradbeni industriji. V proizvodnem postopku nastaja še lubje, pomemben in ne dovolj izkoriščen energent, ki pa potrebuje nekaj več predpriprave za kurjenje kot preostale oblike. Tu so še sveži sekanci, suhi skoblanci in drva.

Sekanci kot energent so za avtomatsko kurjenje primerni le do velikosti pet centimetrov, sicer se lahko pojavijo motnje pri obratovanju naprave. Sodobni mobilni sekalniki lahko v skladiščih lesnopredelovalnih obratov prilagodijo velikost sekancev za različne razmere. Velik poudarek pri povečanju izkoristka biomase je prav gotovo na doseganju primerne vlažnosti navedenih energentov. Pri obstoječih sistemih ogrevanja je primerna vlažnost okrog 25 odstotkov. Za dosego te stopnje je potrebno veliko primernega skladiščnega prostora in v investicije ujetega kapitala.

Jože Hrovat, direktor podjetja Snežnik, d. d.