Kako študenti geodezije na finalih smučarskih skokov v Planici merijo debelino snežne odeje Kako študenti geodezije na finalih smučarskih skokov v Planici merijo debelino snežne odeje Na ljubljanski fakulteti za gradbeništvo in geodezijo študenti precej časa preživijo na terenu. Med zanimivejšimi dejavnostmi je merjenje oblike in debeline snežne podlage na planiški velikanki ob koncu svetovnega pokala v smučarskih skokih in poletih.
(Vodnik) Cene nepremičnin bodo še rasle. Zakaj? (Vodnik) Cene nepremičnin bodo še rasle. Zakaj? Zato, ker nepremičnin, po kakršnih posamezniki in podjetja najbolj povprašujejo, zmanjkuje. Nove bodo prišle na trg šele čez leto ali dve.
Analiza: Kakšen je bil trg poslovnih nepremičnin v letu 2017 Analiza: Kakšen je bil trg poslovnih nepremičnin v letu 2017 Najživahnejši del trga poslovnih nepremičnin so bili lani najemni posli s pisarniškimi prostori v Ljubljani, lahko razberemo iz Poročila o slovenskem trgu poslovnih nepremičnin 2017, ki so ga pripravili v podjetju RE/MAX Commercial Slovenija.
Maja Ostanek, KF finance: Najem ljubljanskih pisarn bo dražji Maja Ostanek, KF finance: Najem ljubljanskih pisarn bo dražji V nekaterih glavnih poslovnih stavbah v Ljubljani se najemnine že zvišujejo
Oglasno sporočilo

Modeli v vodarstvu

22.03.2009  22:30  Dopolnjeno: 22.03.2009 22:48
Od naravnih nesreč so poplave edine, ki jih lahko predvidimo

Temeljni namen modeliranja je napovedovanje dogodkov in njihovih posledic, ugotavljanje vplivov zaradi posegov ali drugih sprememb, pa tudi pridobivanje boljšega vpogleda v naravo procesov. Zato je jasno, da bi morala biti podlaga kakršnihkoli posegov v prostor ustrezen model. Z modelom ugotovimo obseg poplav pri določeni povratni dobi, na podlagi tega pa je mogoče ustrezno prostorsko načrtovanje.

poplavno območje barve
Poplavnim območjem se je pri gradnji najbolj modro izogniti, če pa to ni mogoče, pri določitvi ustreznih protipoplavnih ukrepov in vrednotenje vplivov posegov na vodni režim uporabimo rezultate modela.

Z modeli poskušamo opisati neki pojav oziroma njegove bistvene značilnosti. Zaradi širokega nabora problemov oziroma pojavov na eni strani ter časovnih, prostorskih, ekonomskih in drugih omejitev na drugi poznamo mnogo vrst modelov, nam je o modelih v vodarstvu povedal Tomaž Hojnik iz podjetja DHD. Najširše modele razdelimo na fizične in matematične. Pri fizičnem modelu dejansko zgradimo, seveda v ustreznem merilu, prostor ali objekt, ki ga želimo obravnavati, ter opazujemo in merimo dogajanje, kar je uporabno predvsem pri hidroenergetskih objektih in bazičnih raziskavah.

Tukaj so glavna omejitev velikost modela ter s tem povezani stroški in čas. Matematični model pa je abstrakten skupek enačb, najpogosteje v obliki računalniškega programa, kar precej poenostavi izvedbo in zniža stroške. Glede na vrsto problema, osnovno poznavanje fizikalnega pojava, želeno stopnjo natančnosti, količino in kakovost vhodnih podatkov in podobno obstaja mnogo vrst in podvrst matematičnih modelov.

Priprava je ključna za dobro modeliranje

Preden se lotimo modeliranja, moramo čim bolj opredeliti problem. Hojnik nam je razložil, da moramo najprej vedeti, kaj iščemo in kakšni podatki so na voljo. Poznati moramo fizikalne pojave, ki so bistveni za problem, in izločiti nebistvene, pomembno pa je tudi, da določimo zahtevani red natančnosti.

Zato je potrebno tudi poznavanje modelov, ki so nam na voljo, kar je Hojnik lepo ponazoril s primerjavo z izbiro orodja, saj za seno uporabimo vile, za pesek pa lopato. Dobro je, da poskušamo problem rešiti na več načinov in primerjamo rezultate, nujni pa sta kritična presoja in analiza občutljivosti.

Po izvedbi je nujno še umerjanje modela, kar pa v praksi, zaradi pomanjkanja podatkov o predhodnih dogodkih, ni zmeraj izvedljivo. Nato pridejo na vrsto podatki za izdelavo modela. Potrebujemo podatke o geometriji, drugih značilnostih (poraščenost z vegetacijo, prisotnost plavin in drugo) ter o robnih pogojih, to so predvsem podatki o verjetnih pretokih ter dejanskih ali obratovalnih gladinah.

Zajem podatkov

V zadnjih letih je tehnologija za zajem topografskih podatkov izjemno napredovala, tako da je mogoč zelo natančen in hiter zajem. Poleg GPS-tehnologije je Hojnik poudaril predvsem uporabnost tehnologije LIDAR za zajem reliefa. Za zajem topografije pod vodno gladino pa se na večjih vodnih površinah uporabljajo sonarji.

Ob tem Hojnik omenja, da kljub sodobnim tehnologijam za trenutni zajem podatkov še vedno zaostajamo pri zbiranju podatkov o visokih vodah, kot so kote in obseg poplav, hitrosti in količina plavin, ki so ključni za umerjanje in verifikacijo hidravličnih modelov. Težava ni tehnološke, temveč predvsem sistemske oziroma organizacijske narave.

Nekaj napredka se kaže pri uvajanju ultrazvočnih merilcev hitrosti na vodomernih postajah. Za spremljanje obsega poplav so uporabne tudi tehnologija LIDAR in druge metode daljinskega zaznavanja, kot so infrardeči senzorji. V veliko pomoč pri spremljanju poplav pa so tudi sledi na objektih, ki ostanejo po poplavah, in oznake, ki jih ponekod delajo prizadeti prebivalci, je še povedal Hojnik.

Modeli kot pomoč pri preprečevanju poplav

Poplavnim območjem se je pri gradnji najbolj modro izogniti, če pa to ni mogoče, se pri določitvi ustreznih protipoplavnih ukrepov in vrednotenju vplivov posegov na vodni režim opiramo na rezultate modela, je razložil Hojnik. Če je območje že pozidano, lahko na podlagi modela napovemo potencialno škodo ali omogočimo ustrezno protipoplavno rekonstrukcijo objekta.

Ob dobri organizaciji lahko na podlagi rezultatov modelov delujemo izredno preventivno, tudi v smislu evakuacij in priprav na napovedan poplavni dogodek. "Skrb zbujajoče je, da je denimo ob nedavnih poplavah v Železnikih dogodek ustrezno napovedala hidrometeorološka služba ARSO na MOP, pa niso bili sproženi nobeni preventivni ukrepi (evakuacija, umik vrednih predmetov in podobno), zato so bile poplave za prebivalce popolno presenečenje," opozarja sogovornik. Žal pozabljamo, da so izmed naravnih nesreč poplave edine, ki jih lahko napovedujemo.

Oznake:   radar Radar: Dostava obvestila ob objavi članka, ki vsebuje oznako.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
GRADBENIŠTVO
Nepremičninski inf
Nepremičninski informator (Vodnik) Cene nepremičnin bodo še rasle. Zakaj?

Zato, ker nepremičnin, po kakršnih posamezniki in podjetja najbolj povprašujejo, zmanjkuje. Nove bodo prišle na trg šele čez leto ali...

GRADBENIŠTVO
Nepremičninski inf
GRADBENIŠTVO
Nepremičninski inf
Nepremičninski informator Ruski investitor napoveduje: V Situli boste lahko pod eno streho živeli, delali in nakupovali 2

Medtem ko je stanovanjski del ljubljanske Situle, gre za 226 stanovanj različnih velikosti, že razprodan zasebnim kupcem, se pri prodaji...

GRADBENIŠTVO
Nepremičninski inf
Nepremičninski informator Kako bodo avtonomni avtomobili vplivali na nepremičninski trg 11

Samovozeča vozila in souporaba vozil lahko precej spremenijo trg nepremičnin; potrebnih bo manj parkirišč, na cestah bo manj gneče,...

GRADBENIŠTVO
Članki
Članki Osnovna dejstva o skoraj ničenergijskih stavbah 3

Za javne objekte evropska direktiva o energetski učinkovitosti stavb začne veljati v začetku leta 2019, leta 2020 pa bodo morali biti po...

GRADBENIŠTVO
Slovenija
Slovenija Projektiranje javnih objektov v BIM bo obvezno leta 2023 1

Začetek drugega dneva gradbene konference Biznis & trendi v gradbeništvu je namenjen digitalizaciji procesov v gradnji

GRADBENIŠTVO
Članki
Članki Skačite z BIM

Po projekcijah združenja EU BIM Task Group lahko z digitalnim načrtovanjem stavb prihranimo vsaj deset odstotkov gradbenih stroškov. In...