Kako lahko financiranje gradnje najemnih stanovanj skoraj podvoji najemnino Kako lahko financiranje gradnje najemnih stanovanj skoraj podvoji najemnino Na prvi pogled se sicer zdi, da financiranje ne more pomembno vplivati na izračun stroškovne najemnine, vendar preračuni pokažejo, da se lahko najemnina za isto stanovanje ob ekstremnih, vendar povsem možnih pogojih financiranja, skoraj podvoji
Vse Lumarjeve hiše so skoraj ničenergijske Vse Lumarjeve hiše so skoraj ničenergijske V podjetju Lumar so že na lanskem sejmu Dom kot prvi slovenski proizvajalec montažnih objektov ponudili bivanjske rešitve prihodnosti – skoraj ničenergijske hiše (SNEH), v katere je standardno vgrajen prezračevalni sistem, ki zagotavlja vedno svež zrak, ki je bistvenega pomena za naše dobro počutje in bivalno ugodje
Nov evropski standard z normativi o dnevni svetlobi v stavbah Nov evropski standard z normativi o dnevni svetlobi v stavbah Štirje dejavniki naravne svetlobe v notranjosti stavb so količnik dnevne svetlobe, kakovost pogleda navzven, neposredna osončenost in zaščita pred bleščanjem
Ali lahko skoraj ničenergijski standard izrine pasivnega? Ali lahko skoraj ničenergijski standard izrine pasivnega? Za zdaj še ne, lahko pa se to zgodi v prihodnjih letih, ko bo začela veljati evropska direktiva o skoraj ničenergijski gradnji
Oglasno sporočilo

Modeli v vodarstvu

Čas branja: 2 min
22.03.2009  22:30  Dopolnjeno: 22.03.2009 22:48
Od naravnih nesreč so poplave edine, ki jih lahko predvidimo

Temeljni namen modeliranja je napovedovanje dogodkov in njihovih posledic, ugotavljanje vplivov zaradi posegov ali drugih sprememb, pa tudi pridobivanje boljšega vpogleda v naravo procesov. Zato je jasno, da bi morala biti podlaga kakršnihkoli posegov v prostor ustrezen model. Z modelom ugotovimo obseg poplav pri določeni povratni dobi, na podlagi tega pa je mogoče ustrezno prostorsko načrtovanje.

poplavno območje barve
Poplavnim območjem se je pri gradnji najbolj modro izogniti, če pa to ni mogoče, pri določitvi ustreznih protipoplavnih ukrepov in vrednotenje vplivov posegov na vodni režim uporabimo rezultate modela.

Z modeli poskušamo opisati neki pojav oziroma njegove bistvene značilnosti. Zaradi širokega nabora problemov oziroma pojavov na eni strani ter časovnih, prostorskih, ekonomskih in drugih omejitev na drugi poznamo mnogo vrst modelov, nam je o modelih v vodarstvu povedal Tomaž Hojnik iz podjetja DHD. Najširše modele razdelimo na fizične in matematične. Pri fizičnem modelu dejansko zgradimo, seveda v ustreznem merilu, prostor ali objekt, ki ga želimo obravnavati, ter opazujemo in merimo dogajanje, kar je uporabno predvsem pri hidroenergetskih objektih in bazičnih raziskavah.

Tukaj so glavna omejitev velikost modela ter s tem povezani stroški in čas. Matematični model pa je abstrakten skupek enačb, najpogosteje v obliki računalniškega programa, kar precej poenostavi izvedbo in zniža stroške. Glede na vrsto problema, osnovno poznavanje fizikalnega pojava, želeno stopnjo natančnosti, količino in kakovost vhodnih podatkov in podobno obstaja mnogo vrst in podvrst matematičnih modelov.

Priprava je ključna za dobro modeliranje

Preden se lotimo modeliranja, moramo čim bolj opredeliti problem. Hojnik nam je razložil, da moramo najprej vedeti, kaj iščemo in kakšni podatki so na voljo. Poznati moramo fizikalne pojave, ki so bistveni za problem, in izločiti nebistvene, pomembno pa je tudi, da določimo zahtevani red natančnosti.

Zato je potrebno tudi poznavanje modelov, ki so nam na voljo, kar je Hojnik lepo ponazoril s primerjavo z izbiro orodja, saj za seno uporabimo vile, za pesek pa lopato. Dobro je, da poskušamo problem rešiti na več načinov in primerjamo rezultate, nujni pa sta kritična presoja in analiza občutljivosti.

Po izvedbi je nujno še umerjanje modela, kar pa v praksi, zaradi pomanjkanja podatkov o predhodnih dogodkih, ni zmeraj izvedljivo. Nato pridejo na vrsto podatki za izdelavo modela. Potrebujemo podatke o geometriji, drugih značilnostih (poraščenost z vegetacijo, prisotnost plavin in drugo) ter o robnih pogojih, to so predvsem podatki o verjetnih pretokih ter dejanskih ali obratovalnih gladinah.

Zajem podatkov

V zadnjih letih je tehnologija za zajem topografskih podatkov izjemno napredovala, tako da je mogoč zelo natančen in hiter zajem. Poleg GPS-tehnologije je Hojnik poudaril predvsem uporabnost tehnologije LIDAR za zajem reliefa. Za zajem topografije pod vodno gladino pa se na večjih vodnih površinah uporabljajo sonarji.

Ob tem Hojnik omenja, da kljub sodobnim tehnologijam za trenutni zajem podatkov še vedno zaostajamo pri zbiranju podatkov o visokih vodah, kot so kote in obseg poplav, hitrosti in količina plavin, ki so ključni za umerjanje in verifikacijo hidravličnih modelov. Težava ni tehnološke, temveč predvsem sistemske oziroma organizacijske narave.

Nekaj napredka se kaže pri uvajanju ultrazvočnih merilcev hitrosti na vodomernih postajah. Za spremljanje obsega poplav so uporabne tudi tehnologija LIDAR in druge metode daljinskega zaznavanja, kot so infrardeči senzorji. V veliko pomoč pri spremljanju poplav pa so tudi sledi na objektih, ki ostanejo po poplavah, in oznake, ki jih ponekod delajo prizadeti prebivalci, je še povedal Hojnik.

Modeli kot pomoč pri preprečevanju poplav

Poplavnim območjem se je pri gradnji najbolj modro izogniti, če pa to ni mogoče, se pri določitvi ustreznih protipoplavnih ukrepov in vrednotenju vplivov posegov na vodni režim opiramo na rezultate modela, je razložil Hojnik. Če je območje že pozidano, lahko na podlagi modela napovemo potencialno škodo ali omogočimo ustrezno protipoplavno rekonstrukcijo objekta.

Ob dobri organizaciji lahko na podlagi rezultatov modelov delujemo izredno preventivno, tudi v smislu evakuacij in priprav na napovedan poplavni dogodek. "Skrb zbujajoče je, da je denimo ob nedavnih poplavah v Železnikih dogodek ustrezno napovedala hidrometeorološka služba ARSO na MOP, pa niso bili sproženi nobeni preventivni ukrepi (evakuacija, umik vrednih predmetov in podobno), zato so bile poplave za prebivalce popolno presenečenje," opozarja sogovornik. Žal pozabljamo, da so izmed naravnih nesreč poplave edine, ki jih lahko napovedujemo.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
GRADBENIŠTVO
Nepremičninski inf
Nepremičninski informator Nimamo sreče, da bi davek na nepremičnine plačali že leta 2020 5

Vladne napovedi, da bomo lastniki po novem obdavčeni že leta 2020, so na zelo trhlih nogah

GRADBENIŠTVO
Slovenija
Slovenija V stavbah, ki potresno niso varne, živi skoraj 50 tisoč ljudi

Statistika pravi, da rušilni potres udari vsakih 500 let; Slovenija dela zelo veliko napako, ker ob prenovi stavb preskoči sanacijo...

GRADBENIŠTVO
Slovenija
Slovenija Ali lahko skoraj ničenergijski standard izrine pasivnega? 1

Za zdaj še ne, lahko pa se to zgodi v prihodnjih letih, ko bo začela veljati evropska direktiva o skoraj ničenergijski gradnji

GRADBENIŠTVO
Slovenija
Slovenija Gradili bomo manj stavb, vendar bodo te večje

Podatki statističnega urada kažejo na upad števila gradbenih dovoljenj, vendar ni vse tako črno

GRADBENIŠTVO
Nepremičninski inf
Nepremičninski informator Sonce še ni obdavčeno, pretvorite ga v elektriko 1

Sistemi električnega kabelskega ogrevanja so zelo zanimivi, vendar so primerni le za pasivne in skoraj ničenergijske hiše.

GRADBENIŠTVO
Nepremičninski inf
Nepremičninski informator Naslednji konec tedna si boste lahko ogledali okrog 20 pasivnih hiš

Na ogled bodo tudi hiše, ki se še gradijo, zato bodo elementi, ki definirajo standard pasivne hiše, še vidni

GRADBENIŠTVO
Srednješolci zavzeli ljubljansko gradbeno fakulteto

Na 5. Dnevu odprtih vrat na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani so srednješolci spoznavali delo gradbenikov,...