Nepremičnine
Oglasno sporočilo

Modeli v vodarstvu

Od naravnih nesreč so poplave edine, ki jih lahko predvidimo
Avtor
22.03.2009 22:30
Dopolnjeno: 22.03.2009 22:48
Čas branja: 2 min

Temeljni namen modeliranja je napovedovanje dogodkov in njihovih posledic, ugotavljanje vplivov zaradi posegov ali drugih sprememb, pa tudi pridobivanje boljšega vpogleda v naravo procesov. Zato je jasno, da bi morala biti podlaga kakršnihkoli posegov v prostor ustrezen model. Z modelom ugotovimo obseg poplav pri določeni povratni dobi, na podlagi tega pa je mogoče ustrezno prostorsko načrtovanje.

poplavno območje barve
Poplavnim območjem se je pri gradnji najbolj modro izogniti, če pa to ni mogoče, pri določitvi ustreznih protipoplavnih ukrepov in vrednotenje vplivov posegov na vodni režim uporabimo rezultate modela.

Z modeli poskušamo opisati neki pojav oziroma njegove bistvene značilnosti. Zaradi širokega nabora problemov oziroma pojavov na eni strani ter časovnih, prostorskih, ekonomskih in drugih omejitev na drugi poznamo mnogo vrst modelov, nam je o modelih v vodarstvu povedal Tomaž Hojnik iz podjetja DHD. Najširše modele razdelimo na fizične in matematične. Pri fizičnem modelu dejansko zgradimo, seveda v ustreznem merilu, prostor ali objekt, ki ga želimo obravnavati, ter opazujemo in merimo dogajanje, kar je uporabno predvsem pri hidroenergetskih objektih in bazičnih raziskavah.

Tukaj so glavna omejitev velikost modela ter s tem povezani stroški in čas. Matematični model pa je abstrakten skupek enačb, najpogosteje v obliki računalniškega programa, kar precej poenostavi izvedbo in zniža stroške. Glede na vrsto problema, osnovno poznavanje fizikalnega pojava, želeno stopnjo natančnosti, količino in kakovost vhodnih podatkov in podobno obstaja mnogo vrst in podvrst matematičnih modelov.

Priprava je ključna za dobro modeliranje

Preden se lotimo modeliranja, moramo čim bolj opredeliti problem. Hojnik nam je razložil, da moramo najprej vedeti, kaj iščemo in kakšni podatki so na voljo. Poznati moramo fizikalne pojave, ki so bistveni za problem, in izločiti nebistvene, pomembno pa je tudi, da določimo zahtevani red natančnosti.

Zato je potrebno tudi poznavanje modelov, ki so nam na voljo, kar je Hojnik lepo ponazoril s primerjavo z izbiro orodja, saj za seno uporabimo vile, za pesek pa lopato. Dobro je, da poskušamo problem rešiti na več načinov in primerjamo rezultate, nujni pa sta kritična presoja in analiza občutljivosti.

Po izvedbi je nujno še umerjanje modela, kar pa v praksi, zaradi pomanjkanja podatkov o predhodnih dogodkih, ni zmeraj izvedljivo. Nato pridejo na vrsto podatki za izdelavo modela. Potrebujemo podatke o geometriji, drugih značilnostih (poraščenost z vegetacijo, prisotnost plavin in drugo) ter o robnih pogojih, to so predvsem podatki o verjetnih pretokih ter dejanskih ali obratovalnih gladinah.

Zajem podatkov

V zadnjih letih je tehnologija za zajem topografskih podatkov izjemno napredovala, tako da je mogoč zelo natančen in hiter zajem. Poleg GPS-tehnologije je Hojnik poudaril predvsem uporabnost tehnologije LIDAR za zajem reliefa. Za zajem topografije pod vodno gladino pa se na večjih vodnih površinah uporabljajo sonarji.

Ob tem Hojnik omenja, da kljub sodobnim tehnologijam za trenutni zajem podatkov še vedno zaostajamo pri zbiranju podatkov o visokih vodah, kot so kote in obseg poplav, hitrosti in količina plavin, ki so ključni za umerjanje in verifikacijo hidravličnih modelov. Težava ni tehnološke, temveč predvsem sistemske oziroma organizacijske narave.

Nekaj napredka se kaže pri uvajanju ultrazvočnih merilcev hitrosti na vodomernih postajah. Za spremljanje obsega poplav so uporabne tudi tehnologija LIDAR in druge metode daljinskega zaznavanja, kot so infrardeči senzorji. V veliko pomoč pri spremljanju poplav pa so tudi sledi na objektih, ki ostanejo po poplavah, in oznake, ki jih ponekod delajo prizadeti prebivalci, je še povedal Hojnik.

Modeli kot pomoč pri preprečevanju poplav

Poplavnim območjem se je pri gradnji najbolj modro izogniti, če pa to ni mogoče, se pri določitvi ustreznih protipoplavnih ukrepov in vrednotenju vplivov posegov na vodni režim opiramo na rezultate modela, je razložil Hojnik. Če je območje že pozidano, lahko na podlagi modela napovemo potencialno škodo ali omogočimo ustrezno protipoplavno rekonstrukcijo objekta.

Ob dobri organizaciji lahko na podlagi rezultatov modelov delujemo izredno preventivno, tudi v smislu evakuacij in priprav na napovedan poplavni dogodek. "Skrb zbujajoče je, da je denimo ob nedavnih poplavah v Železnikih dogodek ustrezno napovedala hidrometeorološka služba ARSO na MOP, pa niso bili sproženi nobeni preventivni ukrepi (evakuacija, umik vrednih predmetov in podobno), zato so bile poplave za prebivalce popolno presenečenje," opozarja sogovornik. Žal pozabljamo, da so izmed naravnih nesreč poplave edine, ki jih lahko napovedujemo.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.