Rudarstvo se že od začetka ukvarja predvsem s pridobivanjem mineralnih surovin s pomočjo tehnologij in tehnik, prilagojenih razvoju in stanju zavedanja človeka. V zadnjih desetletjih se je delovanje razširilo rudarstva na področje geotehnologije, ki vključuje različne posege in dela v zemeljski skorji z izrednim poudarkom na uporabi okolju in človeku prijaznih tehnologij.
V Republiki Sloveniji je večina premogovnikov in kovinskih rudnikov zaprtih, vendar rudarska podjetja vseeno pridobijo okrog 10 ton mineralnih surovin na prebivalca, kar našo državo uvršča v evropsko povprečje na tem področju. Prednjačijo kamnolomi, peskokopi, glinokopi, gramoznice in še delujoči premogovniki. Čeprav so cene mineralnih surovin vključno s kovinami v marsičem odvisne od borznih dogajanj, je na splošno opaziti gibanje, ki kaže na povečano porabo mineralnih surovin, kljub povečani reciklaži sekundarnih surovin.
Geotehnologija je nadgradnja rudarstva
Ravno ta dejstva narekujejo potrebo po nadaljnjih raziskavah območij, kjer so potencialna nahajališča mineralnih surovin, saj je na ozemlju Slovenije v preteklosti rudarska dejavnost cvetela v več pokrajinah. Geotehnologija, ki se je kot nadgradnja rudarstva v zadnjem desetletju razvila na različnih ožjih področjih, kamor spadata tudi gradnja podzemnih prostorov in gospodarjenje z odpadnimi snovmi, zaokrožuje pomembno gospodarsko dejavnost s sodelovanjem z drugimi naravoslovnimi in tehničnimi vedami, vpetimi v gospodarske tokove.
V podzemlju je prihodnost
Že večkrat je bilo v ospredje postavljeno prilagajanje načina življenja izrazitejšim podnebnim spremembam, ki smo jim priče v zadnjih desetletjih. Nehote se pri razmišljanju, kako naprej, pojavi možnost izkoriščanja zemeljske skorje s poudarkom na široki uporabi podzemnih prostorov v različne namene. Čeprav je ta misel danes za marsikoga del sanjarjenja oziroma futurističnega vizionarstva, se v razvitem svetu že dalj časa govori o možnosti izrabe podzemnih prostorov za potrebe sodobnega življenja s ciljem varčne rabe energije, zaščite pred ekstremnimi vremenskimi pojavi, seveda ob spoštovanju načel trajnostnega razvoja.
Prihodnost geotehnologije
Nekatere aktivnosti se že dalj časa razvijajo v tej smeri. Če tukaj omenimo samo razvoj cestnega in železniškega prometa v prihodnjih 15 letih, ko bo v Evropi zgrajenih okrog 2.300 kilometrov transportnih predorov, je jasno, do bo geotehnologija tista veda, ki bo dala ustrezne odgovore ter tehnične in tehnološke rešitve za strokovno rabo podzemnih prostorov. Včasih se zdi, da je še vedno preveč razširjeno mnenje, po katerem je izraba podzemnih prostorov bolj potratna rešitev. A takemu razmišljanja danes stoji nasproti mnogo argumentov, ki bodo v bližnji prihodnosti še bolj trdni.
Povezava stroke in gospodarstva v geotehnologiji
Oddelek za geotehnologijo in rudarstvo na Naravoslovnotehniški fakulteti sodeluje z različnimi raziskovalnimi institucijami in gospodarstvom. Predvsem je plodno sodelovanje s Premogovnikom Velenje ter z Agencijo Republike Slovenije za raziskovalno dejavnost (ARRS), saj obe sofinancirata raziskovalne projekte na različnih področjih rudarstva in geotehnologije. V teku je raziskovalni projekt Analize vplivov visokoproduktivnega odkopavanja premoga na okoliške plasti hribine in površino (aplikativni raziskovalni projekt), katerega vsebina se nanaša na odkopavanje premoga v Premogovniku Velenje s poudarkom na analizi stabilnosti brežin na robovih globokih ugreznin, zapolnjenih z jezersko vodo.
Tridimenzionalni numerični model, ki je in delno še bo dopolnjen za aplikacijo reševanja nalog, povezanih z geološko geotehničnimi razmerami v smislu preverjanja možnosti nastanka globokih porušitev obrobja ugrezanja površine, se je pri testnih izračunih pokazal kot dovolj zanesljivo orodje za reševanje teh problemov.
Izr. prof. dr. Jakob Likar, Univerza v Ljubljani, Naravoslovnotehniška fakulteta, Oddelek za geotehnologijo in rudarstvo
