Kot smo že omenili, je pridobivanje koncesije in dovoljenja za priklop na elektroenergetsko omrežje postopek, ki lahko traja precej časa, predvsem zaradi nerešenih lastniških razmerij na območju gradnje ter včasih kar pretirane okoljske zaščite.
Seveda pa ne smemo mimo ekonomike gradnje male hidroelektrarne (mHE), ki je marsikdaj kratkoročno zelo vprašljiva, saj gre za objekte, ki imajo predvidoma zelo dolgo življenjsko dobo. Blaž Medved iz podjetja Hidropower je razložil, da je življenjska doba vgrajene opreme vsaj 30 let, gradbena konstrukcija pa bo zdržala vsaj 50, v večini primerov pa tudi več, seveda pa to velja ob predpostavki, da je obratovanje in vzdrževanje ustrezno.
Dolgoročno je sicer ekonomičnost delovanja izredno težko predvideti, saj je ceno odkupa električne energije težko napovedati že za nekaj let vnaprej, kaj se bo s ceno odkupa dogajalo čez 50 let, pa je skoraj nemogoče vedeti. Pri današnjih odkupnih cenah je naložba vsaj približno finančno vzdržna. Medved je dodal še, da je čas povrnitve naložbe zelo različen in je odvisen predvsem od lokacije, okvirni čas povrnitve pa je med pet in 12 let brez financiranja. Kot je poudaril, pa je zaradi dolge življenjske dobe objekta opravičljiva tudi daljša doba povračljivosti.
Do postavitve je dolga pot
Prvi korak, ki ga mora opraviti potencialni investitor v mHE, je analiza potencialne lokacije objekta (meritve, idejna rešitev, ekonomski vidiki). Čim prej je namreč treba dobiti kakovostno oceno, ali je lokacija zanimiva, sicer si lahko hitro nakopljemo nepotrebne stroške.
Nato investitor vloži vlogo za pridobitev vodne pravice oziroma koncesije za proizvodnjo električne energije v mHE. Seveda je za to treba zbrati kopico dokumentov. Paket dokumentov mora vključevati največ dva meseca staro lokacijsko informacijo občine, v kateri se predvideva poseg, kopijo katastrskega načrta z vrisom vseh objektov za mHE, zemljiškoknjižni izpisek parcel in spisek lastnikov parcel za območje posega, soglasje vseh lastnikov zemljišč na območju posega k vlogi za pridobitev koncesije ter upravne in strokovne dokumente, ki se navezujejo na vodni vir.
MOP vlogo pošlje na Inštitut za vode RS, ki izdela strokovno mnenje o možnostih podelitve koncesije. V tem postopku je treba preveriti, ali količina in kakovost vodnega dobra dovoljuje nameravano rabo, preveriti pa je treba tudi, ali je nameravana raba skladna z načeli varstva narave in vključena v prostorski akt države oziroma lokalne skupnosti.
Na podlagi pozitivnega strokovnega mnenja MOP in Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO) izdelata koncesijski akt, ta pa mora biti skladen z zakonom, ki ureja koncesijo na naravnih dobrinah. Koncesija se podeli na podlagi javnega razpisa, ki ga pripravi in izvede ARSO.
Upravne odločbe pripravi ARSO in jih pošlje na MOP, o izbiri koncesionarja odloči vlada z upravno odločbo. Koncesionar mora koncesijsko pogodbo skleniti v roku, ki je naveden v uredbi oziroma odločbi o izbiri koncesionarja.
Nato sledi izdelava idejne zasnove za pridobivanje projektnih pogojev, na tej podlagi se izdela projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja, k temu pa je treba dodati soglasja vseh soglasodajalcev, kar je podlaga za izdajo gradbenega dovoljenja. Soglasodajalec je tudi elektrodistribucijsko podjetje. Ko nam uspe izpolniti vse navedene pogoje, lahko hidroelektrarno priključimo na omrežje. Na podlagi gradbenega dovoljenja izvedemo gradnjo, pridobimo uporabno dovoljenje in začnemo obratovati.
Gradnja v lastni režiji? Raje ne!
Kot je povedal Medved, mHE načeloma lahko postavi kdorkoli, ki se prepozna kot potencialni investitor v objekt hidroenergetske izrabe. Vendar pa je poudaril, da je zelo priporočljivo oziroma skoraj nujno, da delo prepusti strokovnjakom, saj so hidroenergetski objekti zelo kompleksno in zahtevno področje, poleg tega so v igri še razmeroma visoki investicijski stroški. Res obstaja precej primerov investitorjev, ki so celoten projekt izvedli sami, vendar pa po Medvedovih besedah ti na žalost ne dajejo pričakovanih ekonomskih učinkov.
Poleg tega je ena večjih težav pri gradnji mHE najti ustrezno lokacijo, ki bo šla skozi sito vseh soglasodajalcev, lastnikov zemljišč, skozi celoten postopek pridobivanja koncesije in gradbenega dovoljenja, obenem pa mora biti potencialna lokacija še ekonomsko zanimiva. Druga težava pa je še časovna komponenta tega postopka.
