Izgube vode so neverjetno velike

Stanje v vodovodnih omrežjih je še vedno slabo, saj se vodne izgube v povprečju gibljejo okoli 40 odstotkov glede na načrpane količine. Komunalna podjetja plačujejo državi vodno povračilo na podlagi zajete in ne na podlagi prodane vode, kar dodatno bremeni podjetja.

Smiselno bi bilo del vodnih povračil reinvestirati nazaj v komunalna podjetja z namenom zmanjšanja vodnih izgub. Andrej Andoljšek iz podjetja Andotehna je povedal, da če bi država vlagala v komunalna podjetja z namenom zmanjšanja vodnih izgub, bi to pomenilo plus za vse: uporabniki bi kupovali cenejšo vodo, komunalno podjetje bi plačevalo nižja vodna povračila in potrošilo manj energentov, država pa bi prihranila pri plačevanju kazni za prekoračitev kvot izpustov toplogrednih plinov. Kot je še dodal Andoljšek, so problematiko predstavili tudi MOP s konkretnimi projekti, a odzivov ni.

Merjenje izgub  

V grobem se količina vodnih izgub ugotovi z razliko med načrpano in prodano vodo na mesečni, polletni ali letni ravni, natančnejše podatke o lokaciji izgub pa dobimo z monitoringom vodovodnega sistema. Za consko merjenje se uporabljajo vgrajeni ali prenosni merilniki pretoka, tlaka in šuma. Za makrolociranje puščanj se uporabljajo sodobne digitalne prenosne sonde, ki merijo, snemajo in prenašajo podatke ter sporočajo lokacijo puščanja. Za ugotavljanje mikrolokacije puščanj pa se uporabljajo napredne digitalne naprave (korelacijske, fonske ali plinske metode).

Starost in material cevi sta kritična dejavnika

Največ okvar se pojavlja na sekundarnih delih omrežja, kjer je velika gostota uporabnikov, in na samih hišnih priključkih. Andoljšek je v ospredje postavil dva dejavnika, ki vplivata na pogostejše pojavljanje izgub: starost in material cevi. Vendar pa so izgube največkrat posledica delovanja več dejavnikov hkrati.

Velja, da imajo slabo vzdrževana omrežja ter omrežja, grajena in vzdrževana z nekakovostnimi materiali, več izgub. Več izgub imajo tudi omrežja s slabšimi hidravličnimi razmerami (hidravlični udari, nihanja tlakov, preveliki pretoki, zrak v vodi), omrežja z večjimi zemeljskimi obremenitvami (prometne obremenitve, premiki tal, nihanje podtalnice vzgon, raztezki zaradi temperaturnih nihanj) in omrežja, grajena v agresivni zemljini (korozija) ter v območju vpliva električnih tokov.

Sanacija poškodb

Kot je razložil Andoljšek, se pri manjših okvarah cevi sanacija izvede z reparaturno objemko Andore iz nerjavnega jekla in kakovostnim labirintnim tesnilom. To je hitra, čista in trajna sanacija okvare. Reparaturno objemko Andore lahko uporabimo za sanacijo na vseh vrstah cevovodov. To so vodovodi, vročevodi, oljevodi, plinovodi, kanalizacije ter za vse preseke cevi (od 18 do 1.500 milimetrov). Z njo trajno saniramo poškodbe cevi zaradi fizičnih poškodb pri izkopih, korozije, lomih cevi in celo pri spajanju dveh cevi.

Reparaturna objemka Andore je torej trajna oblika sanacije vseh vrst cevovodov. Kot je še dodal Andoljšek, na podlagi 28-letne tradicije in kakovosti proizvodnje ponujajo kar 10-letno garancijo, po testiranjih v komorah z umetno atmosfero pa so strokovnjaki ugotovili življenjsko dobo najmanj 50 let.

Če gre za večjo okvaro cevi, pa je treba poškodovani del cevi izrezati in ga nadomestiti z novim, seveda pa je ta postopek zamudnejši, zahtevnejši in dražji.