Naš bralec bo oddajal nepremičnino. Ni navedel kakšno, zanima ga pa, kakšne davke bo moral plačati kot fizična oseba.
Davčna osnova za plačilo davka iz oddajanja nepremičnine je doseženi dohodek iz te dejavnosti. Vendar se davčna osnova zniža, in sicer za 40 odstotkov normiranih stroškov ali za dejanske stroške vzdrževanja premoženja, s katerim se ohranja uporabna vrednost premoženja.
To pa se zgodi le, če stroške v času oddajanja premoženja plačuje najemodajalec sam. Kot dejanski stroški se lahko uveljavljajo tudi porabljena sredstva rezervnega sklada za vzdrževanje večstanovanjske stavbe.
Normirani stroški se priznajo vsem najemodajalcem in jih upošteva plačnik davka že pri izračunu in plačilu davčnega odtegljaja (akontacije dohodnine), kar je dolžan opraviti ob izplačilu najemnine. Za upoštevanje normiranih stroškov najemodajalcu ni treba plačniku davka izplačevalcu dostavljati nikakršnih potrdil.
Akontacija dohodnine od najemnine znaša 25 odstotkov od davčne osnove. Če najemnino izplača plačnik davka, je dolžan izračunati, odtegniti in plačati akontacijo dohodnine v breme dohodka najemodajalca, in sicer:
- za stanovanje, poslovne prostore, opremo in drugo akontacija dohodnine znaša 25 odstotkov od 60 odstotkov najemnine,
- za kmetijska in gozdna zemljišča se akontacija dohodnine izračuna in plača po stopnji 25 odstotkov od celotnega dohodka.
Če ni plačnika davka fizična oseba izplačuje najemnino fizični osebi , mora te dohodke napovedati najemodajalec sam. To mora storiti najpozneje do 15. januarja za preteklo leto.
Pri oddajanju v podnajem je davčna osnova dohodek, dosežen na podlagi podnajema, zmanjšan za najemnino, plačano lastniku premoženja. Pri vzajemnem oddajanju se davčna osnova določi za vsako stran posebej glede na primerljivo tržno ceno najemnine premoženja, kjer se lahko upoštevajo normirani ali dejanski stroški.
