Študija z naslovom "Traffic noise reduction in Europe" je pokazala, da je 44 odstotkov prebivalcev v 25 najbolj razvitih evropskih državah (EU-25) vsakodnevno izpostavljenih hrupu nad 55 decibelov, ki ga povzroča cestni promet. Petinpetdeset decibelov pa je meja, ki dolgoročno lahko povzroči škodljive spremembe v človeškem telesu.
Prekomerni vsakodnevni hrup ima na človeški organizem lahko zelo močan vpliv. Prve posledice so običajno motnja spanca in motnja koncentracije ter motena človekova aktivnost in storilnost. Naslednja stopnja vplivov sta stres in razdraženost, dolgoročni vplivi pa že povzročajo večje telesne spremembe, kot so sprememba dinamike pretoka krvi, rušenje hormonskega ravnotežja ter srčno-žilne bolezni in psihiatrične motnje.
Zaradi vzrokov, ki jih lahko povežemo s cestnim hrupom, na leto v EU-25 zgolj za srčno-žilnimi boleznimi zboli 245 tisoč ljudi, socialni stroški hrupa pa v 22 najbolj razvitih državah Evrope znašajo približno 40 milijard evrov na leto.
Protihrupna zaščita je eden temeljnih načinov, kako omiliti cestni hrup, ki ima močan vpliv na zdravje ljudi in posledično tudi na vrednost zemljišč v okolici s hrupom obremenjenih cest.
Protihrupna ograja je zadnji ukrep
Kot je dejal Matjaž Brezavšček iz podjetja Provia, je načinov, kako zmanjšati hrup na cestah, več. Prvi je zniževanje ravni hrupa na izvoru, kar v zadnjih letih dosegamo z vedno tišjimi (tudi hibridnimi, električnimi) avtomobili in bolj učinkovitimi oziroma tišjimi pnevmatikami. Naslednji ukrep je omejitev hitrosti na določenih odsekih in v določenih časovnih obdobjih. Tretji način je omejevanje tovornega prometa na določenih cestah, ki potekajo skozi območja goste naselitve.
K zmanjševanju hrupa močno pripomorejo tudi tihi asfalti z večjo poroznostjo. Ti so sicer manj obstojni in zahtevajo več vzdrževanja cestišča, vendar lahko močno omilijo cestni hrup. Naslednja stopnja zaščite so protihrupne ograje, ko pa vsi drugi ukrepi odpovejo, preostane še možnost pasivne protihrupne zaščite, ukrep, ki pred hrupom ščiti zgolj posamezne stavbe.
Bliskovit razvoj v zadnjem desetletju
V Sloveniji so se protihrupne ograje pojavile pred približno 15 leti, ko je bilo to področje še neurejeno, brez zakonodaje in regulativ. Kot je razložil Brezavšček, pa je bil razvoj v zadnjih desetih letih bliskovit, tako na področju akustične učinkovitosti kot tehničnih zahtev, ki so postale strožje, med drugim se je pojavila tudi zahteva po večji trajnosti v postavljenih pogojih (agresivno okolje, obremenitve vetra in pluženega snega).
Izhodišče je študija obremenitve s hrupom
Izhodišče vsakega projekta določitve ukrepov za zmanjševanje hrupa je študija obremenitve s hrupom, s katero ugotovimo, kakšna zaščita je potrebna. Naslednji korak pa je umestitev teh objektov v prostor. Kot je pojasnil Brezavšček, gre za izbiro barv in oblik protihrupnih ograj, predvsem pa je vedno treba upoštevati prostorske omejitve, kot so razpoložljiv prostor za postavitev, prometna varnost, sistem odvodnjavanja, komunalni vodi, prometna signalizacija in podobno.
"Upoštevati je treba veliko vidikov, le tako je lahko končni rezultat estetsko sprejemljiv, predvsem pa učinkovit pri zmanjševanju hrupa, seveda pa je vedno na prvem mestu upoštevanje prometne varnosti," je povedal Brezavšček.
Umeščanje v prostor
"Če obdelujemo daljše odseke, poskušamo zadržati 'rdečo nit' protihrupne zaščite na vsem odseku," je povedal Brezavšček. Pristop k oblikovanju je različen, če gre za mestno okolje ali podeželje, vedno pa izhajajo iz značilnosti pokrajine. Poleg tega sodobno načrtovanje protihrupnih ograj predvideva tudi voznikom bolj prilagojene ograje, ki zmanjšujejo občutek utesnjenosti na cesti, in namesto da bi zapirale pogled, tega odpirajo navzven.
Prosojni materiali so dodaten estetski in psihološki dejavnik protihrupnih ograj, saj vizualno znižujejo in odpirajo ograje. Kjer je dovolj prostora, je tako možno razbiti monotonost ograj z zamiki spredaj in zadaj, vmesni prostori pa so iz prosojnih materialov in tako odpirajo pogled na okolico.
Načrtovanje protihrupnih ograj in s tem tudi umeščanje v prostor je pravzaprav sklepanje kompromisov med akustično učinkovitostjo, prometno varnostjo, oblikovno sprejemljivostjo, trajnostjo in ne nazadnje tudi ceno.
A kot je zatrdil Brezavšček, je estetika podrejena funkciji, saj mora vsaka protihrupna ograja zagotavljati vsaj 25 decibelov zvočne izolativnosti, kjer se najbolje obnesejo masivne zaščite. Poleg tega morajo te ograje zagotavljati tudi dobro zvočno absorpcijo, prav na tem področju je bil dosežen velik napredek z razvojem materialov. Povprečna protihrupna ograja tako absorbira med osem in 11 decibelov.
Sončna elektrarna v protihrupni ograji
"V podjetju Provia pa poskušamo aktivno iskati tudi nove funkcionalnosti za protihrupne ograje. Predvsem poskušamo v projekte privabiti tudi druge investitorje, tako lahko naročniku znižamo stroške gradnje in načrtovanja," je pojasnil sogovornik. V Šempetru so denimo zasnovali protihrupno ograjo z integrirano sončno elektrarno. S projektom je bila pridobljena tudi možnost črpanja nepovratnih sredstev iz tako imenovanih švicarskih skladov.
Velika škoda bi bila, če teh sredstev ne bi izkoristili. Kot je dodal, bo takšen projekt za naročnika cenejši kot zgolj postavitev protihrupne ograje, poleg tega pa bo občina lahko ustvarila dodatne prihodke z odkupom elektrike iz sončne elektrarne.
Razvoj gre naprej
Razvoj konstrukcij protihrupnih ograj je dosegel vrhunec, zato se zdaj usmerja v izboljšanje učnkovitosti ograj. Kot je dejal Brezavšček, je predvsem na področju krovnih elementov razvoj zelo intenziven.
V prihodnje protihrupne ograje ne bodo samo objekt za zniževanje ravni hrupa, temveč tudi energetski objekt, objekt za absorpcijo prašnih delcev in težkih kovin, reklamni pano in podobno, na konstrukcijo se bodo aplicirale nove funkcionalnosti.
V podjetju Provia pa iščejo vedno nove rešitve, s katerimi poskušajo posegati na področje okoljske sprejemljivosti. Trenutno načrtujejo protivetrno zaščito v Vipavski dolini, ki bo vključevala vetrno in sončno elektrarno. S tem se znižujejo stroški gradnje, povečuje se okoljska sprejemljivost, obenem pa je to način, kako investitorju pomagati izpeljati projekt s čim manj stroški in čim večjo učinkovitostjo.
Pri oblikovanju so najbolj drzni Nizozemci
Na področju zakonodaje ter tudi projektiranja in oblikovanja v Sloveniji dobro sledimo evropskim smernicam, na področju znanja, materialov, načrtovanja in izvedbe pa smo Slovenci pri samem evropskem vrhu, je povedal Brezavšček. A vendar prav v tujini najdemo nekatere zelo radikalne primere protihrupne zaščite. V okolici Dunaja lahko vidimo izjemno visoke protihrupne ograje, mimo mesta Flachau pa je zgrajena celo betonska galerija, ki skrbi za zmanjšanje hrupa, predvsem zaradi tega, ker je to turistično območje, kjer je kakovost bivanja izjemno pomembna tudi z ekonomskega vidika. Pri oblikovanju pa so v Evropi prav gotovo najbolj drzni Nizozemci, ki so izvedli kar precej izjemnih rešitev, kot je protihrupna ograja iz vertikalnih perforiranih kovinskih cevi.
"O ceni verjetno niso veliko razmišljali, a učinek je odličen: gre za lep primer, ko funkcionalen objekt ustvarja dodano vrednost kot oblikovalski element v prostoru," je poudaril Brezavšček.
