Ob zakonodaji, ki omejuje porabo eneregije za javno razsvetljavo, in tisti, ki zadeva svetlobno onesnaževanje, trenutno potekajo veliki projekti posodabljanja sistemov javne razsvetljave v slovenskih občinah. O težavah, ki se pojavljajo ob prenovah, in o tehnologijah, ki omogočajo nadgradnje, smo se pogovarjali s Stankom Furlanom, direktorjem ljubljanske družbe Javna razsvetljava, d. d.
Kako se razvija tehnologija javne razsvetljave oziroma kako se zmanjšuje poraba energije zanjo?
Poraba energije se vsekakor zmanjšuje. V Ljubljani je bila leta 2000 inštalirana moč razsvetljave prek devet megavatov, danes je kljub večjemu obsegu razsvetljave skupna priključna moč razsvetljave pod štiri megavate. Pri zmanjševanju porabe energije pa ne gre samo za zmanjšanje priključne moči. Veliko uporabljamo tudi sisteme prilagodljive razsvetljave, ki omogočajo prilagajanje ravni svetlosti in osvetljenosti trenutnim prometnim razmeram.
To pomeni, da so ravni svetlosti pozno ponoči nižje, manjša pa je tudi poraba energije. Seveda pa razsvetljava v vsakem primeru zagotavlja osebno varnost, varnost prometa in udobje. Ne želimo prekomerno osvetljevati površin, temveč zagotavljamo kakovostno energetsko učinkovito razsvetljavo, ki omogoča dobre vidljivostne razmere.
Kaj pa same svetilke?
Z razvojem razsvetljave so se razvijale tudi svetilke. Sodobne svetilke imajo v primerjavi s starimi predvsem veliko boljše optične sisteme, način izdelave ohišij pa zagotavlja odlično tesnjenje ter s tem preprečuje nabiranje nečistoč na notranjih površinah svetilke. Vse skupaj omogoča znatno boljše izkoristke svetilk v primerjavi s tistimi izpred desetletij, in to v celotni življenjski dobi svetilk. Napredek je tudi pri svetlobnih virih, saj so sodobni bolj robustni, imajo daljšo življenjsko dobo in boljše izkoristke. Zelo izkoriščamo tudi nova dognanja s področja svetlobne tehnike (boljši spekter svetlobnih virov omogoča boljše vidno zaznavanje).
Vse navedeno denimo omogoča, da sodobna svetilka z visoko učinkovitim svetlobnim virom moči 150 vatov enakovredno zamenjuje staro svetilko z vgrajenim starim svetlobnim virom moči 250 ali celo 400 vatov, primer za to je Zaloška cesta v Ljubljani.
So LED-svetila že dovolj zrela za javne površine?
LED-tehnologija je bila že pred leti v sklopu nekaterih evropskih projektov označena kot Best Next Available Technology (BNAT). Če pa pogledamo dogajanje okoli nas, se tudi v drugih evropskih državah večinoma pojavljajo le pilotni projekti, hkrati pa poteka intenziven razvoj za izboljšave. Po naših izkušnjah je z LED-tehnologijo v cestni razsvetljavi še nekaj težav, pa tudi prihranki pri porabljeni električni energiji še niso takšni, da bi upravičevali uporabo novih svetilk.
Verjamemo, da bo tehnologija sčasoma še napredovala, in budno spremljamo razvoj. Tudi na območju Ljubljane že imamo manjše pilotne projekti, s katerimi nabiramo izkušnje. Predvsem pa izkoriščamo prednosti LED-tehnologije tam, kjer so te nedvoumne. Majhni LED-svetlobni viri omogočajo na področju osvetlitve objektov rešitve, ki s konvencionalnimi svetlobnimi viri nikakor niso bile mogoče.
Torej prehoda na LED-svetila še ne bo tako hitro?
Kot že rečeno, je z uporabo LED-svetilk v širšem obsegu še nekaj težav. Morda zveni nekoliko smešno, a ena od ovir je tudi hiter razvoj na področju LED-tehnologije. To z drugimi besedami pomeni, da lahko jutri kupim boljši izdelek za nižjo ceno, kot če bi ga kupil danes. Vsekakor bo LED-tehnologija v evropskem prostoru v nekaj letih dobila znatno večji obseg v javni razsvetljavi. V ZDA je denimo znana namestitev 16 tisoč svetilk v Anchoragu na Aljaski in tudi mi ne bomo mogli stati ob strani. Trenutno pa ekonomski izračuni še ne upravičujejo namestitve LED-svetilk v večjem obsegu.
A vendar LED-svetila že uporabljate za nekatere projekte.
Izkazala so se kot primerna za ambientalno osvetlitev. Lep primer je denimo Stara cerkev v Šiški, kjer smo z LED-reflektorji zmanjšali priključno moč za razsvetljavo objekta s 700 na 48 vatov, poleg tega pa je tudi svetloba zdaj precej prijetnejša in natančneje usmerjena, kar zelo zmanjšuje tudi svetlobno onesnaževanje.
Če ne moremo varčevati s tehnologijo, pa lahko varčujemo z nadzorom porabe.
Da, vsekakor. V družbi Javna razsvetljava smo razvili sistem pametne razsvetljave, ki omogoča prilagajanje ravni svetlosti in osvetljenosti prometnim in vremenskim razmeram. To pomeni, da razsvetljava zagotavlja visoke ravni ob veliki gostoti prometa in slabem vremenu, ko pa je prometa manj in cestišče suho, so potrebne ravni svetlosti tudi za polovico nižje. Pomembno je, da vozniki tega prilagajanja razsvetljave sploh ne opazijo, to pomeni, da je temeljna funkcija razsvetljave - varnost v prometu - zagotovljena. Hkrati pa dosegamo velike prihranke pri porabljeni električni energiji, zmanjša pa se tudi svetlobna onesnaženost.
Tak sistem razsvetljave smo recimo vgradili na odseku ljubljanske obvoznice pri Zadobrovi. Delovanje razsvetljave je daljinsko nadzorovano iz nazornega centra, sproti se zapisujejo pomembni parametri delovanja, in ugotavljamo, da so prihranki znatni.
Kakšne so omejitve, težave, s katerim se srečujete pri načrtovanju omrežja? Pred dvema letoma je denimo začela veljati uredba o svetlobnem onesnaževanju.
V izhodišču se moramo držati dveh določil: prvo omejuje porabo energije na prebivalca občine na največ 44,5 kilovatne ure na prebivalca na leto. Skladno s to uredbo morajo vse slovenske občine močno zmanjšati porabo. Uredba o svetlobnem onesnaževanju pa v 4. členu zahteva, da svetilke ne smejo sevati nad vodoravnico.
Do leta 2012 bodo morale občine uredbi prilagoditi polovico javne razsvetljave, do leta 2016 že celotne sisteme. Obnove razsvetljave smo že izvedli v občinah Trbovlje in Divača, v Ljubljani pa se trenutno ukvarjamo z visečimi svetilkami v mestu. Ko bomo to končali, bomo približno na polovici, veliko težavo pri usklajevanju z določili uredbe pa so stare stilske svetilke, ki so del kulturne dediščine.
Kaj pa druga polovica?
Ostala nam bodo zelo zahtevna območja za osvetlitev, kjer bo gotovo prišlo do prekrivanja z uredbo, ki zahteva zmanjševanje porabe energije. V bivalnih naseljih ima Ljubljana namreč skoraj 17 tisoč svetilk na nizkih stebrih, ki so neskladne z uredbo. Če želimo ob zasenčevanju teh svetilk doseči ustrezne svetlobne razmere skladno z določili evropskega standarda za cestno razsvetljavo in slovenskimi priporočili, bomo morali dvigniti stebre in povečati moč. Trenutno iščemo primeren proizvod, ki bi lahko zamenjal sedanjo razsvetljavo, ne da bi s tem povečali porabe energije, a kot kaže, bomo imeli na tem področju težave.
Če pa bi se lotili menjave sodobnih svetil z rahlo ukrivljenimi stekli s svetilkami z vodoravnimi ravnimi zaščitnimi stekli, bi za doseganje enake osvetlitve porabili precej več energije. Tu je glavno neskladje obeh določil v uredbi. Mislim, da bi morala biti uredba malce bolj fleksibilna, predvsem pa skladna z evropsko zakonodajo. Na primeru, kot je osvetlitev cerkve, ki sem jo omenil, sta obe določili povsem smiselni. Pri osvetljevanju cest in ulic pa ne več. Če bi strogo upoštevali uredbo o svetlobnem onesnaževanju, bi morali povsem ugasniti luči, saj vsaka svetilka, tudi če seva pod vodoravnico, povzroča odboj svetlobe od objektov in tal.
Za nadgradnjo pa so potrebni verjetno tudi veliki finančni vložki.
Da. Občine se spopadajo s težavo, ko morajo razsvetljavo posodobiti skladno z zakonodajo, a so finančno prepuščene same sebi, dovoljenja za zadolževanje pa ni mogoče tako zlahka dobiti. V našem podjetju smo zato za slovenske občine pripravili ponudbo, da - če smo izbrani na javnem razpisu -, posodobimo javno razsvetljavo, pri čemer se projekt financira iz prihrankov, ki jih prinaša posodobitev. Naše podjetje tako prevzame nase celotno naložbo. Občina posodobi javno razsvetljavo, mi pa svoje financiranje projekta dobimo povrnjeno iz ustvarjenih prihrankov, zato finančna obremenitev občine ni nič večja kot pred posodobitvijo.
Tako je v našem interesu zasnovati razsvetljavo, ki bo čim bolj varčna, občine pa bodo dobile sodobno razsvetljavo. Seveda pa je to mogoče le s skupnimi močmi projektivne skupine z dolgoletnimi izkušnjami in izkušenimi visoko usposobljenimi monterski ekipami. Na tak način smo posodobili razsvetljavo v Trbovljah in Divači, kjer imamo sklenjene koncesijske pogodbe.
