Slovenci se (pre)hitro staramo

Demografske spremembe bodo v prihodnje, govorimo o desetletjih, močno posegle na nepremičninski trg. Tako se že čuti zmanjšanje števila aktivnih prebivalcev, v prihodnje pa bo še precej bolj očitno. Temu se bo kasneje pridružilo zmanjševanje celotnega prebivalstva.

To bo vplivalo tudi na slovenski nepremičninski trg. Povečalo se bo povpraševanje po stanovanjih, primernih za starostnike, in tudi po varovanih stanovanjih. Na drugi strani pa bo precej manj potreb in povpraševanja po stanovanjih za družine z aktivnimi in šolajočimi se družinskimi člani.

Velike spremembe že na vratih

Poročilo evropske komisije o staranju prebivalstva v Evropski uniji napoveduje spremembe tudi v sestavi prebivalstva. Pričakovana življenjska doba se bo do leta 2060 za 65-letnike obeh spolov podaljšala za več kot pet let.

Tako bodo leta 2060 65-letniki v povprečju živeli še 21,8 leta, 65-letnice pa 25,1 leta. Tako bo populacija Evropejcev, starejših od 65 let, bistveno narasla - s 85 milijonov v letu 2008 na 151 milijonov v letu 2060.

Podvojitev tudi v Sloveniji

Podvojitev števila starostnikov nad 65 let se nam v obravnavanem obdobju obeta tudi v Sloveniji. Popolno sliko pa dobimo šele, če upoštevamo, da se bo zmanjšalo število otrok in tudi (delovno) aktivnega prebivalstva. V Sloveniji je bil leta 2007 delež prebivalstva, starejšega od 65 let, 16-odstoten, ob osamosvojitvi, leta 1991, pa 10,9-odstoten. Projekcije prebivalstva kažejo, da se bo ta delež hitro povečeval. Leta 2030 naj bi bil tako delež prebivalcev, starejših od 65 let, že 25-odstoten, leta 2050 pa kar 31-odstoten.

Stanovanj za starostnike je že zdaj premalo

V Sloveniji bi morali zaradi zgoraj navedenih dejstev prilagoditi stanovanjsko politiko. Že zdaj primanjkuje ustreznih stanovanjskih in drugih namestitvenih možnosti za starostnike, medtem ko razmišljamo predvsem o stanovanjih za mlade.

Staranje prebivalstva je skupaj z energetsko učinkovitostjo in varovanjem okolja v nekaterih razvitih evropskih državah že več let najpomembnejši izziv stanovanjske politike. Države, ki razmišljajo in načrtujejo dolgoročno, so ta dejstva postavile kot prioritete.

Več upokojencev, manjša kupna moč

Na drugi strani evropske študije dokazujejo, da lahko staranje prebivalstva pomembno vpliva na cene. Sicer posredno, ampak vpliv je lahko vseeno občuten. Študija Evropske centralne banke iz leta 2003 postavlja v ospredje očitno korelacijo rasti realnih cen nepremičnin, realne rasti BDP in prejemkov prebivalstva. Številne študije so potrdile, da ima padanje deleža delovno aktivnega prebivalstva negativne vplive na rast BDP in s tem tudi na prihodke, ki vplivajo na povpraševanje in s tem tudi na ceno nepremičnin.