Poraba plastičnih vrečk je presegla vse razumne meje (na leto jih na svetu odvržemo med 500 in tisoč milijardami). Tiste iz tako imenovane trde plastike za razkroj denimo potrebujejo tudi do tisoč let, ugotavljajo po ocenah stopnje razgradljivosti plastike na stoletje starih odlagališčih.
Plastične vrečke, ki jih neustrezno odvržemo v naravo, v procesu »razkrajanja« ne »gnijejo«, temveč razpadajo na vedno majše koščke. Majhni koščki pa prodirajo v zemljo in jo s tem onesnažujejo, poleg tega pa je zaradi plastičnih vrečk onesnažena tudi podtalna voda.
Z organiziranim zbiranjem in reciklažo plastičnih vrečk bi lahko onesnaženje precej zmanjšali, gledano z vidika količine odpadkov. Treba pa bi se bilo zavedati, da je proizvodnja plastičnih vrečk za okolje nasploh zelo obremenjujoča in zastruplja celoten ekosistem.
Vsako leto v svetovnih morjih in oceanih konča na milijarde plastičnih vrečk. Te so prava past za morske živali, ki plavajoče vrečke zamenjujejo za hrano, predvsem so uničujoče za meduze. Najbolj na udaru pa so morske želve.
Kako lahko zmanjšamo število plastičnih vrečk?
- Ko se odpravimo v trgovino po nakupih, ne izberimo vrečke, ki nas čaka na prodajnem pultu, ampak uporabimo tisto, ki jo prinesemo s seboj.
- Papirnate vrečke je laže reciklirati, zato raje izberimo vrečko iz papirja. Še boljša pa je vrečka iz blaga.
- V trgovini nakupljenega blaga ni treba zložiti v vrečko. Uporabimo lahko tudi kartonaste škatle, ki trgovcem ostanejo od dobave blaga v trgovino, to isto škatlo pa uporabimo še doma za zbiranje papirnatih odpadkov.
