Plastične vrečke, navada, ki je prerasla v razvado

Problematika vrečk ni majhen zalogaj pri reševanju okoljskih vprašanj. Vrečke so vsepovsod okoli nas, so uporabne in neizogibne, dejstvo pa je, da z njimi pretiravamo.

Trgovci, predvsem tisti največji, so nas s ponudbo plastičnih vrečk zelo razvadili. Vrečka na blagajni je praktična in poleg tega še brezplačna, a ta navada je hitro prerasla v razvado.

Kot je dejal Ivo Bobek iz podjetja ABK, je pravilno in pohvalno, da so trgovci uporabo vrečk omejili. »Organizirali pa smo se tudi ponudniki, ki danes ponujamo celo paleto eko-, bio-, papirnatih in podobnih vrečk, ki okolja ne obremenjujejo tako močno,« je še dodal.

Sistem zbiranja vrečk, kot kaže, ne deluje

Kot ugotavlja Bobek, je v Sloveniji sistem recikliranja plastike, predvsem PVC-steklenic in druge embalaže, vsaj nekako dobro urejen. Ko pa je treba pobrati in reciklirati vrečko, okoljskega zavedanja največkrat ni več. Bobek vidi težavo predvsem v slabi organizaciji podjetij, ki se ukvarjajo s to problematiko.

»V podjetju imamo v lastni režiji organizirano predelavo plastike in papirja v tovarni na Nizozemskem. Organizirano imamo tudi zbiranje odpadne plastike ter tudi plastičnih vrečk in papirja,« je razložil Bobek. Iz tako predelane plastike izdelujejo vrečke za smeti iz tako imenovane ekolinije.

To so vrečke za odpadke, ki so izdelane iz 40- do 100-odstotkov reciklirane plastike, vsebnost recikliranega materiala pa je odvisna od barve vrečke. Poleg plastičnih proizvajajo tudi papirnate vrečke, ki jih v različnih dimenzijah in litražah že dolgo ponujajo tudi na slovenskem trgu.

Danes so pogoste vrečke iz koruzne ali krompirjeve moke

Glede materialov in proizvodnje tako imenovanih biovrečk je Bobek pojasnil, da sta osnovna sestavina pravih biovrečk koruza in krompir, s posebno tehnologijo pa jih izdelujejo podobno kot plastične vrečke. Vendar pa je ob današnjem pomanjkanju hrane v precejšnem delu sveta vprašljivo, kako smiselna je ta proizvodnja.

Kot je še dodal Bobek, se strokovnjaki s to problematiko že ukvarjajo, stališča pa bodo kmalu znana. Vsekakor so takšne vrečke za naravo precej manj obremenilne, saj se, ko jih zakopljemo, razgradijo v 30 do 50 dneh, kar je vsekakor zavidljivo hitro v primerjavi s plastiko.

V podjetju ABK ponujajo biovrečke iz lastne proizvodnje velikosti 10, 20, 30 in 100 litrov, v ponudbi pa imajo tudi papirnate vrečke. Kot je dodal sogovornik, so biovrečke vzdržljive in močne, tako da ni bojazni, da bi se strgale in bi se vsebina raztresla, če le ne pretiravamo z obremenitvijo.

Seveda pa ima ekološka ozaveščenost tudi svojo ceno, saj so te vrečke precej dražje od navadnih ali vrečk, izdelanih iz reciklirane plastike.

Spremeniti bi se morala zakonodaja

»Osebno gledam na problematiko vrečk profesionalno, sem zagovornik ekologije. Zato bi najdebelejše plastične vrečke enostavno prepovedal, saj se moramo zavedati, da takšna vrečka onesnažuje okolje tudi do 100 let. Na tem področju bi vsaj veliki trgovci lahko naredili precej več,« meni Bobek.

A v realnosti opaža predvsem njihovo nezainteresiranost za dodatno ponudbo eko- in bioizdelkov. Razlogi so predvsem v ceni in navadah, je povedal Bobek, saj jim trgovci največkrat odgovorijo, da se obstoječa ponudba dovolj dobro prodaja, zato novih ne bi sprejemali na prodajne police. »Ne glede na vse argumente, ki jih navajamo,« je opozoril.

V podjetju se trudijo ozaveščati potrošnike in trgovce, predvsem z uvrstitvijo linije vrečk iz reciklirane plastike na prodajne police, te prinašajo že za polovico manj onesnaževanja okolja z vrečkami, pa tudi z biovrečkami, ki se v okolju hitro razgradijo. Pri nekaterih jim je že uspelo, a vseeno so trgovci pri tem zelo togi.

Bobek meni, da bi na tem področju svoje moral narediti tudi zakonodajalec in spodbuditi ali zavezati trgovce, da dajo prednost okoljsko ustreznejšim izdelkom, izdelke iz trde plastike pa izločijo iz ponudbe. Prepričan je, da bi bila to najboljša rešitev.