Najem čistilnega servisa je za večino podjetij po svetu nekaj samoumevnega. V tujini je to že desetletja stalna praksa, pri nas pa se pogodbeni najem čistilnih servisov za čiščenje poslovnih prostorov šele uveljavlja.
Z razmahom zasebnega podjetništva v 90. letih prejšnjega stoletja je zaživelo tudi zunanje izvajanje čiščenja, ko so podjetja in javne ustanove odpravljali delovno mesto čistilca/čistilke in množično najemali čistilne servise. Najprej za osnovno dnevno čiščenje, kasneje pa tudi na področju zahtevnejših generalnih in strojnih čiščenj, čiščenj na višini, do sodelovanja čistilnih servisov z naročniki v procesu investicij v fazi gradnje novega objekta ali pri prenovi starega.
Večji čistilni servisi ponujajo tako imenovani »facility management«, kjer je poleg celotne objektne higiene zajeto tudi upravljanje objektov, vključno z vsemi hišniškimi opravili. Kljub prednostim zunanjega izvajanja pa se zanj ne odločajo povsod, predvsem ne šole, vrtci, javni zavodi in nekatere bolnišnice, kjer tradicionalno čiščenje izvajajo z lastnimi kadri.
Podjetja zmanjšujejo sredstva za čiščenje
Bolj kot v zasebnem sektorju se sredstva zmanjšujejo v javni sferi, kar se kaže kot manjšanje obsega čiščenja in slabša kakovost opravljenih storitev. Posledice slabšega čiščenja na objektih pa so opazne predvsem na daljši rok. Tipičen primer so trajne poškodbe talnih površin zaradi nerednega ali neustreznega vzdrževanja. Te površine so zanemarjene na pogled, njihova sanacija pa je draga, precej dražja kot vzdrževanje po priporočilih proizvajalcev in izvajalcev gradbenih ter obrtniških del.
V javnih prostorih je običajno velika frekvenca pretoka ljudi, zato je tudi verjetnost okužb obiskovalcev večja, povečano je tveganje okužb zaposlenih, predvsem v sanitarijah, kuhinjah in jedilnicah. Vzdrževanje visoke ravni higiene v teh objektih bi moralo biti še toliko pomembneje, a tega se lastniki objektov premalo zavedajo.
Prav tako se premalo zavedajo vpliva higienskih razmer na bolniško odsotnost zaposlenih in s tem povezane stroške. Trenutno si na našem trgu vsi prizadevajo predvsem za zniževanje cen, s tem pa upada tudi raven higiene pod normalno (minimum zagotavljanja objektne higiene).
Za nastale razmere so naročniki največkrat krivi kar sami. Pri povpraševanju po čiščenju in pripravi razpisov največkrat ne poznajo tehnologije ali terminologije čiščenja, za izbor izvajalca pa se »po liniji najmanjšega odpora« in tveganja odločajo na podlagi najnižje cene.
Ob pojavu velike brezposelnosti množično nastajajo tudi novi čistilni servisi. V prepričanju o nezahtevnosti dela in lahkega zaslužka se s pomočjo državnih subvencij dela lotevajo novi samozaposleni čistilci, največkrat nezadovoljivo usposobljeni za čiščenje.
Vsi navedeni so resno ogrozili dejavnost čiščenja organiziranih podjetij. V sekciji čistilcev pri OZS opažamo vse več nekonkurenčnih ponudb, dela na črno in drugih anomalij pri poslovanju slednjih, ki so na meji legalnega oziroma škodijo zdravi konkurenci.
Objektna higiena od gradnje naprej
Praviloma bi moral strokovnjak s področja čiščenja s predlogi sodelovati že pri načrtovanju in gradnji objektov, kar kasneje zagotavlja lažjo dostopnost površin, ki se čistijo, in nižje stroške objektne higiene. Preden se objekt preda v uporabo, je zelo pomembno, da se izvede kakovostno čiščenje novogradnje ali objekta po adaptaciji, s tem se zmanjšajo napor in količina čistilnih sredstev, potrebnih za kasnejše vzdrževanje čistoče.
Za dnevno, tedensko in obdobno čiščenje naročnik in izvajalec že pri načrtovanju procesov čiščenja opredelita, kje, kdaj in kaj se bo čistilo, kateri postopki se bodo izvajali, kakšen mora biti končni rezultat in tudi ceno storitve.
Uporabnikom storitev čiščenja je večinoma pomembno, da je delo opravljeno dobro, po sprejemljivi ceni in brez motenj delovnega procesa. Od čistilcev se pričakuje, da dela opravijo kakovostno in po pravilih stroke, zato je naloga čistilnih servisov, da naročniku predlagajo čim boljše rešitve.
Sekcija čistilcev objektov pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije
Novi materiali in novi postopki čiščenja
Čiščenje s sprejanjem, disperziranje z voskom, ekstrahiranje s pršenjem, kristalizacija, čiščenje s suhim ledom. To je le nekaj postopkov v čiščenju, ki običajnemu uporabniku čistilnih storitev ne pomenijo veliko. Vsak od prej naštetih postopkov se uporablja za drugačne materiale talnih površin in drugačne nečistoče. S pojavom novih materialov, ki jih je treba vzdrževati, se spreminja tudi tehnologija čiščenja. V čistilni dejavnosti ročno delo še vedno prevladuje in tudi postopki čiščenja se v zadnjih nekaj letih niso kaj bistveno spreminjali. Bolj kot to se spreminjajo materiali površin, ki se čistijo, ter čistila in čistilni pripomočki, ki jih uporabljajo čistilci.
