Pozitivni del lestvice začenjajo Španci
Na nepremičninskem borznem parketu je na vrhu pozitivnega dela manjše špansko podjetje Realia Business, ki ima tržno kapitalizacijo 380 milijonov evrov, njegova dejavnost pa je razvoj pisarniških in trgovskih projektov doma, v Franciji in na Poljskem. Njegova vrednost je zrasla za 25,69 odstotka. Sledi angleški Grainger, ki je svojim delničarjem s stanovanjsko dejavnostjo na domačem in nemškem trgu prinesel 21,13 odstotka. Nemška Colonia Real Estate je zasedla tretje mesto s plus 8,76 odstotka, gre pa za manjšega igralca na domačem trgu. Od velikih igralcev na trgu se je najviše uvrstil angleški Land Securities Group s tržno kapitalizacijo 6,11 milijarde evrov, njegov portfelj obsega več kot tri milijone kvadratnih metrov trgovskih in pisarniških površin na domačem trgu, mesečni rezultat njegovih delnic v novembru pa je bil plus 2,69 odstotka. Visoko je bil tudi njegov tekmec Capital Shopping Centres. S 3,23 milijarde evrov tržne kapitalizacije je dosegel rezultat 1,20 odstotka, v portfelju pa ima predvsem trgovske projekte na domačem trgu.
Italijansko strmoglavljenje
Na negativnem delu je bilo tokrat veliko podjetij. Najslabše donose so dosegla italijanska podjetja. Kar 58,4-odstoten padec vrednosti je doživel italijanski Prelios, nekdanji Pirelli Real Estate. Njegova tržna kapitalizacija je padla pod 100 milijonov evrov, v svojem portfelju pa ima komercialne projekte na domačem trgu, v Nemčiji in na Poljskem. Poleg sistemskih težav Italije je na izid zagotovo vplivalo vse prej kot uspešno prestrukturiranje portfelja. Sledi italijanski Beni Stabili, ki je utrpel 24,10-odstotno izgubo. Ob tržni kapitalizaciji 596 milijonov evrov gre še vedno za manjšega igralca, ki razvija pisarniške projekte na domačem trgu. Tretje mesto na rdeči strani lestvice je dosegel prav tako italijanski Immobiliare Grande Distribuzione, ki se osredotoča na domače trgovske projekte. Rezultat je bil minus 23,08 odstotka ob 247 milijonih evrov tržne kapitalizacije. Od večjih podjetij jo je najslabše odnesel nizozemski trgovski Corio s tržno kapitalizacijo tri milijarde evrov in mesečnim rezultatom minus 5,66 odstotka. Največje podjetje na evropskih nepremičninskih borzah, francoski trgovsko-pisarniški velikan Unibail Rodamco, je dosegel 0,25-odstotni padec, tržna kapitalizacija pa je znašala 12,7 milijarde evrov.
Vse le ni tako zelo črno
Če se ustavimo še pri nepremičninskem trgu kot celoti (ne samo pri podjetjih, ki kotirajo na borzah) in se osredotočimo na našo regijo, vidimo, da obeti niso tako zelo črnogledi. Objavljeni so bili rezultati ankete, v kateri so pri 50 največjih bankah v srednji in vzhodni Evropi preverjali interes glede držav, v katerih imajo največ zaupanja in kjer bi najraje financirale nepremičninske projekte. Najviše so se uvrstile Češka, Poljska in Avstrija, ob tem, da je opazen pozitiven trend. Omenjenim trem državam sledita Slovaška in Romunija. Banke, razumljivo, najraje financirajo projekte, ki ustvarjajo stalne denarne tokove (torej dokončane projekte s stabilnimi najemniki). V primerjavi s prejšnjim letom je največ izgubil madžarski trg. V različnih državah so priljubljeni različni segmenti nepremičninskih investicij, trgovski najbolj na Madžarskem in v Srbiji, pisarniški na Češkem, Poljskem in Romuniji, industrijsko-logistični pa v Sloveniji, Bolgariji in baltskih državah. Hotelski segment je manj priljubljen kot preostali, zanimivo pa je, da so glede na omenjeno anketo hotelski projekti za financiranje/refinanciranje v celotni regiji najbolj zanimivi prav v Sloveniji.
Trgovskih površin bo še več
V srednjeevropski regiji se bo trgovska nepremičninska ponudba do konca leta 2013 povečala za 2,5 milijona kvadratnih metrov, največ od tega na Poljskem, kjer bo v prihodnjem letu več kot polovica novih površin. Pomembno vlogo ima poleg razmeroma velikega trga zagotovo tudi dejstvo, da Poljska ni članica evrskega območja in da investitorji poskušajo z novimi naložbami zmanjševati valutno izpostavljenost v evrih.
Sto milijonov prebivalcev v omenjeni regiji ima trenutno dostop do 15 milijonov kvadratnih metrov površin v 670 trgovskih centrih. Madžarska, Hrvaška in Srbija imajo najbolj neenakomerno razporeditev trgovskih površin po državi - v vseh omenjenih državah je več kot 50 odstotkov površin trgovskih središč v glavnem mestu. Od mest ima največjo gostoto trgovskih površin Bratislava s 594 kvadratnimi metri na tisoč prebivalcev, sledi Zagreb s 456 kvadratnimi metri na tisoč prebivalcev. Na lestvici srednje- in vzhodnoevropskih držav vodi Estonija s 345 kvadratnimi metri na tisoč prebivalcev, sledita Slovenija s 305 in Češka z 231 kvadratnimi metri na tisoč prebivalcev. Na repu vseh držav sta Srbija in Bosna z manj kot 50 kvadratnimi metri na tisoč prebivalcev. Za primerjavo, vodilna v Evropi je Norveška s skoraj 700 kvadratnih metrov površin na tisoč prebivalcev. Španske, italijanske in francoske blagovne znamke imajo prevladujoč vpliv na poljskem, romunskem, hrvaškem in srbskem trgovskem trgu, medtem ko imajo avstrijske in nemške znamke prevladujoč vpliv na češkem, slovaškem, madžarskem in slovenskem trgu.
Roman Jeras, RJ Finance
