Kakšne stanovanjske podvige kujeta Igor Lah in Izet Rastoder Kakšne stanovanjske podvige kujeta Igor Lah in Izet Rastoder Igor Lah in Izet Rastoder bi gradila stanovanja v Ljubljani; kakšni so njuni načrti?
Vse več investitorjev gradi. Ali trg to lahko požre? Vse več investitorjev gradi. Ali trg to lahko požre? Kaj se lahko podjetniki, ki bi gradili, naučijo iz statistike?
Trajnost se ne skriva le v projektih in predpisih, tudi vi posadite 200 dreves Trajnost se ne skriva le v projektih in predpisih, tudi vi posadite 200 dreves Globalno segrevanje dojemamo povsem napačno; veliko ljudi misli, da to pomeni prijetnejše višje temperature, v resnici pa se bodo pojavili povsem novi vremenski vzorci
Poslovni prostor v soseski Belle vie Tivoli bo dobra naložba Poslovni prostor v soseski Belle vie Tivoli bo dobra naložba Večstanovanjski projekt Belle vie Tivoli s 195 sodobnimi stanovanji, ki ga na lokaciji nekdanjega Slovenijavina v Spodnji Šiški gradita investitorja Kolektor Kolding in Gorenje Projekt, napoveduje vnovično oživitev nepremičninskega trga v Ljubljani. Zaradi zmernih cen in visoke kakovosti so še pred končanjem gradnje prodali tako rekoč vsa stanovanja.
Oglasno sporočilo

Spoznavamo stanovanjske kooperative

13.05.2012  22:30
Blaž Habjan želi Slovencem predstaviti drugačen način pridobivanja neprofitnih najemnih stanovanj

Stanovanjskih kooperativ v Sloveniji ne poznamo, v tujini pa se vanje vključijo fizične osebe in prek njih rešujejo svoj stanovanjski problem. V Slovenijo ta koncept prinaša Blaž Habjan, ki nam je razložil, kako te kooperative delujejo v tujini in za kaj bi bile potrebne tudi v Sloveniji.

[A] 487dUntitled-2.1336928219.jpg
Blaž Habjan, ki prek Zavoda Tovarna končuje projekt Stanovanjska kooperativa po švicarskem vzoru, pravi, da je v nekaterih švicarskih mestih tudi do petina stanovanj kooperativnih. V Sloveniji bi lahko po njegovem mnenju zdaj izvedli kak pilotni projekt, za več pa je nujno treba spremeniti zakonodajo in zagotoviti ustrezno financiranje.

Stanovanjske kooperative so neprofitna združenja, v katera se vključujejo izključno ljudje, ki zgradijo in kasneje najamejo stanovanja, ki so v lasti kooperative. Njihova edina dejavnost je gradnja stanovanjske stavbe, odplačevanje hipotekarnega posojila in vzdrževanje stavbe. Blaž Habjan trenutno prek Zavoda Tovarna končuje projekt stanovanjske kooperative po švicarskem vzoru, ki je podprt s sredstvi švicarskega prispevka razširjeni Evropski uniji. Prebivalcem Slovenije želi predstaviti drugačen način pridobivanja neprofitnih najemnih stanovanj, ki temelji predvsem na pobudi prebivalcev, ter ob tem odkriti in proučiti glavne ovire. Ugotavlja, da je Slovenija zrela za pilotni projekt, za večje kooperative pa bi morali spremeniti stanovanjsko zakonodajo v širšem smislu, predvsem pa določiti in izvajati stanovanjsko politiko, naklonjeno najemnim stanovanjem.

Občine prispevajo zemljišče

Habjan razlaga, da v tujini, predvsem v Švici, člani kooperative za gradnjo stanovanjske stavbe zberejo okoli pet odstotkov lastnih sredstev. Projekt seveda potrebuje financiranje, ki ga kooperativa pridobi prek hipotekarnih posojil komercialnih bank. Gre za dolgoročna posojila, ki se odplačujejo z najemnino stanovalcev članov kooperative. Stavba za vedno ostane v lasti kooperative, zemljišča pa največkrat lokalna skupnost odda v trajni najem pod ugodnimi pogoji. Lokalna skupnost lahko pomaga tudi tako, da postane delni porok hipotekarnega posojila in priskrbi premostitveno posojilo, s katerim kooperativa krije stroške dela na objektu do začetka črpanja posojila. Habjan ne vidi razloga, da takšnih projektov ne bi mogli izpeljati tudi v Sloveniji.

S tem po njegovem mnenju pridobijo tako lokalne skupnosti kot člani kooperative, ki živijo v stanovanjski stavbi. Slednji pridobijo stanovanje za nizko najemnino, lokalna skupnost pa si zagotovi, da ne more nihče odpraviti neprofitnih stanovanj na tej lokaciji brez njene privolitve, s čimer rešuje stanovanjsko problematiko na svojem območju.

Stoletna tradicija

Habjan dodaja, da stanovanjske kooperative v Švici in nekaterih drugih državah obstajajo več kot sto let. Večina se je v svojem delovanju od takrat spremenila, saj v svoje temeljno poslanstvo ob zagotavljanju stanovanj pod ugodnimi pogoji vedno bolj vključujejo še socialne in ekološke prvine. Predvsem so takšne kooperative značilne za mesta. V švicarskih mestih kooperativna stanovanja pomenijo tudi do 20 odstotkov stanovanjskega sklada. »V Sloveniji so občine, ki smo jim predstavili ta koncept, pokazale veliko zanimanje. Vendar morajo biti stanovanjske kooperative predvsem rezultat delovanja prebivalcev,« pravi Blaž Habjan. Kot poudarja, moramo najprej imeti civilno pobudo, lokalne skupnosti pa jim gredo lahko le bolj ali manj na roke.

Morali bi prilagoditi zakonodajo

Ključne spremembe zakonodaje se morajo zgoditi pri načinu obračunavanja neprofitne najemnine. Ta bi morala biti stroškovna, z določitvijo najvišjega stroška gradnje. Potem bi morali spremeniti način dodeljevanja stanovanjskih subvencij, ki bi se morale stanovalcem dodeljevati glede na njihov dohodkovni status. Cenzus za dodelitev subvencije bi moral biti bistveno višji, kot je zdaj, saj bi moral vključiti najmanj tiste s povprečnimi prihodki.

Spremeniti bi bilo treba tudi vse zakone in podzakonske akte, ki zadevajo to področje, tako da bi neprofitne kooperative sistemsko vključili kot enakopravne partnerje javnim stanovanjskim organizacijam pri gradnji neprofitnih stanovanj. Kooperativam in drugim zasebnim vlagateljem v neprofitna stanovanja bi morali omogočiti, da sami določijo, kdo je upravičen oziroma kdo ima prednost pri pridobitvi stanovanja v njihovih zgradbah ob tem, da ne izgubi podpore. Sprejeti ali spremeniti pa bi morali tudi pravne okvire, ki tako zasebno lastniško gradnjo zelo prepuščajo stihiji in jo s tem spodbujajo, kakor pravne okvire za trg najemnih stanovanj; ta zdaj ostaja neurejen in zato neprivlačen tako za najemojemalce kot resne najemodajalce.

Od varstva otrok do izposoje avtomobilov

Po izkušnjah iz tujine ima družabna plat pogosto celo večjo vlogo pri odločitvi za življenje v kooperativi kot zgolj ekonomski vidik. Med člani so tudi dovolj premož­ni, da bi si lahko zagotovili lastniško stanovanje, vendar jih prepriča družabno življenje, ki ga ponuja kooperativa.

Člani kooperative se odločajo za skupno reševanje zelo različnih problemov, kot so varstvo in učenje otrok, skrb za starejše, skupno urejanje okolice, izposoja avtomobilov, skupna urejena delavnica, soba za goste in drugo.

Stanovalci v stanovanjih kooperative v obliki društva ustanovijo združenje stanovalcev. Kooperativa z njim sklene pogodbo o upravljanju zgradbe in mu za to storitev tudi plačuje.

Financiranje

Stanovanjski sklad

Ženevska stanovanjska kooperativa Codha, ki je v raziskavi Stanovanjska kooperativa po švicarskem vzoru partner Zavoda Tovarna, 95 odstotkov sredstev za svoje objekte pridobi s hipotekarnim posojilom, pet odstotkov pa je soudeležbe stanovalcev. Prva takšna posojila so dobili od Alternativne banke, katere poslanstvo je, da vlaga v družbeno odgovorne projekte. Danes pa kot posojilodajalke nastopajo tudi povsem običajne komercialne banke. Gre za dolgoročna posojila (tudi do 90 let) oziroma se v nekaterih primerih niti ne pričakuje, da se bo glavnica kadarkoli dokončno vrnila, saj so objekti v svoji življenjski dobi potrebni tudi večjih ali manjših prenov ali izboljšav. Za posojilodajalke je tukaj pomembna varnost naložbe in s tem zagotovljene obresti. Blaž Habjan, ki prek omenjenega zavoda vodi projekt, pravi, da bi tudi v Sloveniji potrebovali nekaj podobnega, kot je alternativna banka, dokler se ne opogumijo komercialne banke. Pri tem najprej pomislimo na Stanovanjski sklad RS, ki bi lahko opravil ali vlogo takšnega posojilodajalca ali pa vsaj tistega, ki bi kooperativam dajal potrebna jamstva za najetje komercialnega posojila.

Tri temeljna načela vzorčnih kooperativ

Želiš stike? Dobrodošel!

  • Prvo načelo: zagotavljati stroškovno ugodna stanovanja.
  • Drugo načelo: zagotavljati visoko kakovost bivanja tako v stanovanjih kot v skupnih prostorih in okolici.

    Tretje načelo: porabljati čim manj energije iz neobnovljivih virov, tako pri gradnji kot pri uporabi stavbe.

  • Pod visoko kakovostjo bivanja razumejo tudi socialno raznolikost stanovalcev, kar spodbuja tudi država skozi stanovanjsko politiko. Nekatere kooperative želijo doseči raznolikost stanovalcev. Zato v njihovih stavbah stanovalci pripadajo zelo različnim generacijam, družine se statusno razlikujejo, stanovanja so namenjena tudi samskim ljudem in družinam s številnimi otroki. Raznolikost ljudi v posameznih bivanjskih okoljih pomembno pripomore k skladnemu družbenemu življenju, ki si ga vsi želimo tudi v širših skupnostih.
  • Spodbujanje družabnega življenja je načelo, ki ga sprejemajo številne kooperative. Tako so denimo v zgradbah kooperative Choda nekatera pravila prav nasprotna, kot smo jih vajeni v običajnih blokovskih naseljih, kjer se je pogosto bolje zadržati, če si zaželiš stikov s sosedi. Pri stanovalcih v stavbah Codhe velja: »Imeti svoj mir ni moja glavna skrb. Če si želiš stikov, si dobrodošel.«

Oznake:   radar Radar: Dostava obvestila ob objavi članka, ki vsebuje oznako.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
GRADBENIŠTVO
Novice
GRADBENIŠTVO
Novice
Novice Vse, kar morate vedeti o novi gradbeni zakonodaji

Kaj bo lažje, kaj bo težje in kje bo več inšpektorjev

GRADBENIŠTVO
Članki
Članki Kakšne stanovanjske podvige kujeta Igor Lah in Izet Rastoder

Igor Lah in Izet Rastoder bi gradila stanovanja v Ljubljani; kakšni so njuni načrti?

GRADBENIŠTVO
Nepremičninski inf
Nepremičninski informator (intervju) Andrej Kuplenk: Donosi v Sloveniji so danes največji v vsej Evropi 1

V ljubljanskem Cankarjevem domu bo od 11. do 13. septembra potekala konferenca Investicijske priložnosti v Sloveniji, ki jo organizira...

GRADBENIŠTVO
Nepremičninski inf
Nepremičninski informator Kaj bo leta 2019 prinesel novi računovodski standard za lizinška in najemna razmerja

Z računovodskega vidika se bodo zmanjšale razlike med različnimi najemnimi razmerji in lastništvom nepremičnine. Novostim bo...

GRADBENIŠTVO
Vse več investitorjev gradi. Ali trg to lahko požre?

Kaj se lahko podjetniki, ki bi gradili, naučijo iz statistike?

GRADBENIŠTVO
Novice
Novice Gradbinci žerjave v glavnem najemajo, prihodnje leto pa se obeta tudi več nakupov

Slovenski trg gradbene mehanizacije je kljub statističnim zaznavam rasti vrednosti gradbenih del še vedno precej hladen. To velja tudi za...