Spoznavamo stanovanjske kooperative

Stanovanjskih kooperativ v Sloveniji ne poznamo, v tujini pa se vanje vključijo fizične osebe in prek njih rešujejo svoj stanovanjski problem. V Slovenijo ta koncept prinaša Blaž Habjan, ki nam je razložil, kako te kooperative delujejo v tujini in za kaj bi bile potrebne tudi v Sloveniji.

Stanovanjske kooperative so neprofitna združenja, v katera se vključujejo izključno ljudje, ki zgradijo in kasneje najamejo stanovanja, ki so v lasti kooperative. Njihova edina dejavnost je gradnja stanovanjske stavbe, odplačevanje hipotekarnega posojila in vzdrževanje stavbe. Blaž Habjan trenutno prek Zavoda Tovarna končuje projekt stanovanjske kooperative po švicarskem vzoru, ki je podprt s sredstvi švicarskega prispevka razširjeni Evropski uniji. Prebivalcem Slovenije želi predstaviti drugačen način pridobivanja neprofitnih najemnih stanovanj, ki temelji predvsem na pobudi prebivalcev, ter ob tem odkriti in proučiti glavne ovire. Ugotavlja, da je Slovenija zrela za pilotni projekt, za večje kooperative pa bi morali spremeniti stanovanjsko zakonodajo v širšem smislu, predvsem pa določiti in izvajati stanovanjsko politiko, naklonjeno najemnim stanovanjem.

Občine prispevajo zemljišče

Habjan razlaga, da v tujini, predvsem v Švici, člani kooperative za gradnjo stanovanjske stavbe zberejo okoli pet odstotkov lastnih sredstev. Projekt seveda potrebuje financiranje, ki ga kooperativa pridobi prek hipotekarnih posojil komercialnih bank. Gre za dolgoročna posojila, ki se odplačujejo z najemnino stanovalcev članov kooperative. Stavba za vedno ostane v lasti kooperative, zemljišča pa največkrat lokalna skupnost odda v trajni najem pod ugodnimi pogoji. Lokalna skupnost lahko pomaga tudi tako, da postane delni porok hipotekarnega posojila in priskrbi premostitveno posojilo, s katerim kooperativa krije stroške dela na objektu do začetka črpanja posojila. Habjan ne vidi razloga, da takšnih projektov ne bi mogli izpeljati tudi v Sloveniji.

S tem po njegovem mnenju pridobijo tako lokalne skupnosti kot člani kooperative, ki živijo v stanovanjski stavbi. Slednji pridobijo stanovanje za nizko najemnino, lokalna skupnost pa si zagotovi, da ne more nihče odpraviti neprofitnih stanovanj na tej lokaciji brez njene privolitve, s čimer rešuje stanovanjsko problematiko na svojem območju.

Stoletna tradicija

Habjan dodaja, da stanovanjske kooperative v Švici in nekaterih drugih državah obstajajo več kot sto let. Večina se je v svojem delovanju od takrat spremenila, saj v svoje temeljno poslanstvo ob zagotavljanju stanovanj pod ugodnimi pogoji vedno bolj vključujejo še socialne in ekološke prvine. Predvsem so takšne kooperative značilne za mesta. V švicarskih mestih kooperativna stanovanja pomenijo tudi do 20 odstotkov stanovanjskega sklada. »V Sloveniji so občine, ki smo jim predstavili ta koncept, pokazale veliko zanimanje. Vendar morajo biti stanovanjske kooperative predvsem rezultat delovanja prebivalcev,« pravi Blaž Habjan. Kot poudarja, moramo najprej imeti civilno pobudo, lokalne skupnosti pa jim gredo lahko le bolj ali manj na roke.

Morali bi prilagoditi zakonodajo

Ključne spremembe zakonodaje se morajo zgoditi pri načinu obračunavanja neprofitne najemnine. Ta bi morala biti stroškovna, z določitvijo najvišjega stroška gradnje. Potem bi morali spremeniti način dodeljevanja stanovanjskih subvencij, ki bi se morale stanovalcem dodeljevati glede na njihov dohodkovni status. Cenzus za dodelitev subvencije bi moral biti bistveno višji, kot je zdaj, saj bi moral vključiti najmanj tiste s povprečnimi prihodki.

Spremeniti bi bilo treba tudi vse zakone in podzakonske akte, ki zadevajo to področje, tako da bi neprofitne kooperative sistemsko vključili kot enakopravne partnerje javnim stanovanjskim organizacijam pri gradnji neprofitnih stanovanj. Kooperativam in drugim zasebnim vlagateljem v neprofitna stanovanja bi morali omogočiti, da sami določijo, kdo je upravičen oziroma kdo ima prednost pri pridobitvi stanovanja v njihovih zgradbah ob tem, da ne izgubi podpore. Sprejeti ali spremeniti pa bi morali tudi pravne okvire, ki tako zasebno lastniško gradnjo zelo prepuščajo stihiji in jo s tem spodbujajo, kakor pravne okvire za trg najemnih stanovanj; ta zdaj ostaja neurejen in zato neprivlačen tako za najemojemalce kot resne najemodajalce.

Od varstva otrok do izposoje avtomobilov

Po izkušnjah iz tujine ima družabna plat pogosto celo večjo vlogo pri odločitvi za življenje v kooperativi kot zgolj ekonomski vidik. Med člani so tudi dovolj premož­ni, da bi si lahko zagotovili lastniško stanovanje, vendar jih prepriča družabno življenje, ki ga ponuja kooperativa.

Člani kooperative se odločajo za skupno reševanje zelo različnih problemov, kot so varstvo in učenje otrok, skrb za starejše, skupno urejanje okolice, izposoja avtomobilov, skupna urejena delavnica, soba za goste in drugo.

Stanovalci v stanovanjih kooperative v obliki društva ustanovijo združenje stanovalcev. Kooperativa z njim sklene pogodbo o upravljanju zgradbe in mu za to storitev tudi plačuje.