Koliko stane gradnja hiše z različnimi gradbenimi materiali in tehnologijami Koliko stane gradnja hiše z različnimi gradbenimi materiali in tehnologijami Na trgu gradnje individualnih hiš nastopajo ponudniki z različnimi sistemi gradnje individualnih hiš; naredili smo okvirno primerjavo cen gradnje hiše z najbolj priljubljenimi sistemi ter pregled njihovih dobrih in slabih lastnosti
Gradbena dela v prvem polletju strmo navzgor Gradbena dela v prvem polletju strmo navzgor Vrednost gradbenih del, opravljenih v prvi polovici tega leta, je bila po podatkih statističnega urada za 17,3 odstotka višja od vrednosti gradbenih del, opravljenih v istem obdobju lani. Junija je bila na letni ravni rast vrednosti opravljenih del osemodstotna.
Zakaj kljub večjemu povpraševanju življenje proizvajalcev montažnih hiš ni povsem sladko Zakaj kljub večjemu povpraševanju življenje proizvajalcev montažnih hiš ni povsem sladko Podobno kot vsa gradbena podjetja tudi proizvajalci montažnih hiš zaznavajo povečano povpraševanje in večje število končanih projektov. Med njimi veje optimizem, a hkrati opozarjajo na višje cene in zapletene postopke pri pridobivanju dovoljenj.
Vrt ni več le okras, temveč sestavni del bivalnih prostorov Vrt ni več le okras, temveč sestavni del bivalnih prostorov Pri urejanju ali preurejanju vrta je zadnje obdobje najbolj priljubljena ureditev zunanje oziroma letne kuhinje, ob katero spada tudi jedilnica, vse večkrat pa na vrtu vidimo tudi letno dnevno sobo
Ministrstva v nakupe stanovanj in zemljišč – tudi gradili bi Ministrstva v nakupe stanovanj in zemljišč – tudi gradili bi Ministrstvo za javno upravo v imenu treh ministrstev išče 47 stanovanj in zemljišča, na katerih bi lahko gradili
Oglasno sporočilo

Spoznavamo stanovanjske kooperative

Čas branja: 4 min
13.05.2012  22:30
Blaž Habjan želi Slovencem predstaviti drugačen način pridobivanja neprofitnih najemnih stanovanj

Stanovanjskih kooperativ v Sloveniji ne poznamo, v tujini pa se vanje vključijo fizične osebe in prek njih rešujejo svoj stanovanjski problem. V Slovenijo ta koncept prinaša Blaž Habjan, ki nam je razložil, kako te kooperative delujejo v tujini in za kaj bi bile potrebne tudi v Sloveniji.

[A] 487dUntitled-2.1336928219.jpg
Blaž Habjan, ki prek Zavoda Tovarna končuje projekt Stanovanjska kooperativa po švicarskem vzoru, pravi, da je v nekaterih švicarskih mestih tudi do petina stanovanj kooperativnih. V Sloveniji bi lahko po njegovem mnenju zdaj izvedli kak pilotni projekt, za več pa je nujno treba spremeniti zakonodajo in zagotoviti ustrezno financiranje.

Stanovanjske kooperative so neprofitna združenja, v katera se vključujejo izključno ljudje, ki zgradijo in kasneje najamejo stanovanja, ki so v lasti kooperative. Njihova edina dejavnost je gradnja stanovanjske stavbe, odplačevanje hipotekarnega posojila in vzdrževanje stavbe. Blaž Habjan trenutno prek Zavoda Tovarna končuje projekt stanovanjske kooperative po švicarskem vzoru, ki je podprt s sredstvi švicarskega prispevka razširjeni Evropski uniji. Prebivalcem Slovenije želi predstaviti drugačen način pridobivanja neprofitnih najemnih stanovanj, ki temelji predvsem na pobudi prebivalcev, ter ob tem odkriti in proučiti glavne ovire. Ugotavlja, da je Slovenija zrela za pilotni projekt, za večje kooperative pa bi morali spremeniti stanovanjsko zakonodajo v širšem smislu, predvsem pa določiti in izvajati stanovanjsko politiko, naklonjeno najemnim stanovanjem.

Občine prispevajo zemljišče

Habjan razlaga, da v tujini, predvsem v Švici, člani kooperative za gradnjo stanovanjske stavbe zberejo okoli pet odstotkov lastnih sredstev. Projekt seveda potrebuje financiranje, ki ga kooperativa pridobi prek hipotekarnih posojil komercialnih bank. Gre za dolgoročna posojila, ki se odplačujejo z najemnino stanovalcev članov kooperative. Stavba za vedno ostane v lasti kooperative, zemljišča pa največkrat lokalna skupnost odda v trajni najem pod ugodnimi pogoji. Lokalna skupnost lahko pomaga tudi tako, da postane delni porok hipotekarnega posojila in priskrbi premostitveno posojilo, s katerim kooperativa krije stroške dela na objektu do začetka črpanja posojila. Habjan ne vidi razloga, da takšnih projektov ne bi mogli izpeljati tudi v Sloveniji.

S tem po njegovem mnenju pridobijo tako lokalne skupnosti kot člani kooperative, ki živijo v stanovanjski stavbi. Slednji pridobijo stanovanje za nizko najemnino, lokalna skupnost pa si zagotovi, da ne more nihče odpraviti neprofitnih stanovanj na tej lokaciji brez njene privolitve, s čimer rešuje stanovanjsko problematiko na svojem območju.

Stoletna tradicija

Habjan dodaja, da stanovanjske kooperative v Švici in nekaterih drugih državah obstajajo več kot sto let. Večina se je v svojem delovanju od takrat spremenila, saj v svoje temeljno poslanstvo ob zagotavljanju stanovanj pod ugodnimi pogoji vedno bolj vključujejo še socialne in ekološke prvine. Predvsem so takšne kooperative značilne za mesta. V švicarskih mestih kooperativna stanovanja pomenijo tudi do 20 odstotkov stanovanjskega sklada. »V Sloveniji so občine, ki smo jim predstavili ta koncept, pokazale veliko zanimanje. Vendar morajo biti stanovanjske kooperative predvsem rezultat delovanja prebivalcev,« pravi Blaž Habjan. Kot poudarja, moramo najprej imeti civilno pobudo, lokalne skupnosti pa jim gredo lahko le bolj ali manj na roke.

Morali bi prilagoditi zakonodajo

Ključne spremembe zakonodaje se morajo zgoditi pri načinu obračunavanja neprofitne najemnine. Ta bi morala biti stroškovna, z določitvijo najvišjega stroška gradnje. Potem bi morali spremeniti način dodeljevanja stanovanjskih subvencij, ki bi se morale stanovalcem dodeljevati glede na njihov dohodkovni status. Cenzus za dodelitev subvencije bi moral biti bistveno višji, kot je zdaj, saj bi moral vključiti najmanj tiste s povprečnimi prihodki.

Spremeniti bi bilo treba tudi vse zakone in podzakonske akte, ki zadevajo to področje, tako da bi neprofitne kooperative sistemsko vključili kot enakopravne partnerje javnim stanovanjskim organizacijam pri gradnji neprofitnih stanovanj. Kooperativam in drugim zasebnim vlagateljem v neprofitna stanovanja bi morali omogočiti, da sami določijo, kdo je upravičen oziroma kdo ima prednost pri pridobitvi stanovanja v njihovih zgradbah ob tem, da ne izgubi podpore. Sprejeti ali spremeniti pa bi morali tudi pravne okvire, ki tako zasebno lastniško gradnjo zelo prepuščajo stihiji in jo s tem spodbujajo, kakor pravne okvire za trg najemnih stanovanj; ta zdaj ostaja neurejen in zato neprivlačen tako za najemojemalce kot resne najemodajalce.

Od varstva otrok do izposoje avtomobilov

Po izkušnjah iz tujine ima družabna plat pogosto celo večjo vlogo pri odločitvi za življenje v kooperativi kot zgolj ekonomski vidik. Med člani so tudi dovolj premož­ni, da bi si lahko zagotovili lastniško stanovanje, vendar jih prepriča družabno življenje, ki ga ponuja kooperativa.

Člani kooperative se odločajo za skupno reševanje zelo različnih problemov, kot so varstvo in učenje otrok, skrb za starejše, skupno urejanje okolice, izposoja avtomobilov, skupna urejena delavnica, soba za goste in drugo.

Stanovalci v stanovanjih kooperative v obliki društva ustanovijo združenje stanovalcev. Kooperativa z njim sklene pogodbo o upravljanju zgradbe in mu za to storitev tudi plačuje.

Financiranje

Stanovanjski sklad

Ženevska stanovanjska kooperativa Codha, ki je v raziskavi Stanovanjska kooperativa po švicarskem vzoru partner Zavoda Tovarna, 95 odstotkov sredstev za svoje objekte pridobi s hipotekarnim posojilom, pet odstotkov pa je soudeležbe stanovalcev. Prva takšna posojila so dobili od Alternativne banke, katere poslanstvo je, da vlaga v družbeno odgovorne projekte. Danes pa kot posojilodajalke nastopajo tudi povsem običajne komercialne banke. Gre za dolgoročna posojila (tudi do 90 let) oziroma se v nekaterih primerih niti ne pričakuje, da se bo glavnica kadarkoli dokončno vrnila, saj so objekti v svoji življenjski dobi potrebni tudi večjih ali manjših prenov ali izboljšav. Za posojilodajalke je tukaj pomembna varnost naložbe in s tem zagotovljene obresti. Blaž Habjan, ki prek omenjenega zavoda vodi projekt, pravi, da bi tudi v Sloveniji potrebovali nekaj podobnega, kot je alternativna banka, dokler se ne opogumijo komercialne banke. Pri tem najprej pomislimo na Stanovanjski sklad RS, ki bi lahko opravil ali vlogo takšnega posojilodajalca ali pa vsaj tistega, ki bi kooperativam dajal potrebna jamstva za najetje komercialnega posojila.

Tri temeljna načela vzorčnih kooperativ

Želiš stike? Dobrodošel!

  • Prvo načelo: zagotavljati stroškovno ugodna stanovanja.
  • Drugo načelo: zagotavljati visoko kakovost bivanja tako v stanovanjih kot v skupnih prostorih in okolici.

    Tretje načelo: porabljati čim manj energije iz neobnovljivih virov, tako pri gradnji kot pri uporabi stavbe.

  • Pod visoko kakovostjo bivanja razumejo tudi socialno raznolikost stanovalcev, kar spodbuja tudi država skozi stanovanjsko politiko. Nekatere kooperative želijo doseči raznolikost stanovalcev. Zato v njihovih stavbah stanovalci pripadajo zelo različnim generacijam, družine se statusno razlikujejo, stanovanja so namenjena tudi samskim ljudem in družinam s številnimi otroki. Raznolikost ljudi v posameznih bivanjskih okoljih pomembno pripomore k skladnemu družbenemu življenju, ki si ga vsi želimo tudi v širših skupnostih.
  • Spodbujanje družabnega življenja je načelo, ki ga sprejemajo številne kooperative. Tako so denimo v zgradbah kooperative Choda nekatera pravila prav nasprotna, kot smo jih vajeni v običajnih blokovskih naseljih, kjer se je pogosto bolje zadržati, če si zaželiš stikov s sosedi. Pri stanovalcih v stavbah Codhe velja: »Imeti svoj mir ni moja glavna skrb. Če si želiš stikov, si dobrodošel.«

Več iz teme:  

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
GRADBENIŠTVO
Zakaj kljub večjemu povpraševanju življenje proizvajalcev montažnih hiš ni povsem sladko 1

Podobno kot vsa gradbena podjetja tudi proizvajalci montažnih hiš zaznavajo povečano povpraševanje in večje število končanih...

GRADBENIŠTVO
Novice
Novice Ministrstva v nakupe stanovanj in zemljišč – tudi gradili bi 1

Ministrstvo za javno upravo v imenu treh ministrstev išče 47 stanovanj in zemljišča, na katerih bi lahko gradili

GRADBENIŠTVO
Nepremičninski inf
Nepremičninski informator Vrt ni več le okras, temveč sestavni del bivalnih prostorov

Pri urejanju ali preurejanju vrta je zadnje obdobje najbolj priljubljena ureditev zunanje oziroma letne kuhinje, ob katero spada tudi...

GRADBENIŠTVO
Nepremičninski inf
Nepremičninski informator Zakaj morajo arhitekti poznati vpliv dnevne svetlobe na dobro počutje in zdravje ljudi

Nobena luč, naj bo še tako sofisticirana, v zaprtih prostorih ne more nadomestiti dnevne svetlobe

GRADBENIŠTVO
Članki
Članki Koliko stane gradnja hiše z različnimi gradbenimi materiali in tehnologijami

Na trgu gradnje individualnih hiš nastopajo ponudniki z različnimi sistemi gradnje individualnih hiš; naredili smo okvirno primerjavo...

GRADBENIŠTVO
Končni podatki: Vrednost gradbenih del lani zrasla skoraj za četrtino in le malenkost zgrešila dve milijardi evrov 2

Vrednost opravljenih gradbenih del je lani znašala 1,99 milijarde evrov, kar je 24 odstotkov več kot predlanskim, kažejo končni podatki...

GRADBENIŠTVO
Gradbena dela v prvem polletju strmo navzgor

Vrednost gradbenih del, opravljenih v prvi polovici tega leta, je bila po podatkih statističnega urada za 17,3 odstotka višja od...