Nova rubrika
ins(35989)
V današnjem Nepremičninskem informatorju začenjamo objavljati rubriko o ekološki gradnji. Brali jo boste lahko naslednjih devet tednov. V njej boste izvedeli, kaj je gradbena biologija, kakšna so načela ekološke gradnje, predstavili bomo naravne gradbene materiale in tudi nekaj zanimivih objektov, zgrajenih po načelih gradbene biologije. Avtorica rubrike Mateja Leskovar Kropivšek ima certifikate poznavalca naravnih izdelkov in gradbenega biologa. V svojem štiriletnem delovanju v Sloveniji je sodelovala pri načrtovanju nekaj večjih projektov ekološke gradnje, kot so obnova Waldorfske šole Ljubljana, ekološko naselje v Slovenskih Konjicah, ekološko naselje v Šmartnem pri Cerkljah in drugi. Ustanovila je podjetja Hiša, ki zadnji dve leti s svojimi materiali in storitvami slovenskim družinam pomaga uresničevati njihove želje po ekološki gradnji in zdravem bivanju.
Gradbena biologija se je kot gibanje za človeku prijazno načrtovanje ter izvajanje gradbenih projektov prebudila v 70. letih, ko so se že kazale prve negativne posledice uporabe umetnih gradiv - sindrom bolnih hiš.
V evropskem prostoru velja za začetnika tega gibanja dr. Anton Schneider, profesor gradbeništva iz Nemčije, ki je pred dobrimi 20 leti na podlagi svojih skozi strokovno prakso pridobljenih znanj ustanovil prvi evropski inštitut za gradbeno biologijo. V skladu z načeli, ki jih je zapisal v svoji strokovni literaturi, so se po svetu začele ustanavljati izpostave, ki danes skrbijo za ozaveščanje ljudi ter dodatna, poleg zakonsko predpisanih, preizkušanja gradiv. V tej mreži inštitutov se iz dneva v dan oblikuje več gradbenih biologov, ki so svoje temeljno znanje
Pomembna značilnost gradbene biologije je v tem, da so vsa spoznanja nastala na podlagi iskanja za človeka koristnih rešitev. Tudi končni izdelek, ki ga v gradbeništvu običajno poimenujemo objekt, obravnava kot subjekt, ki aktivno komunicira z okolico oziroma svojimi prebivalci. Gre za celosten pristop k načrtovanju našega bivanja in zajema vsa temeljna področja človekovega obstoja - fizično (= kemija), psihološko (= nega duše) ter socialno (= medsebojni odnosi).
V gradbeni biologiji hiše oziroma prostore načrtujemo v skladu z naslednjimi temeljnimi načeli:
1. geološki pregled gradbene parcele,
2. bivalni prostori onstran industrijskih con in glavnih prometnih poti,
3. ozelenjena naselja z decentralizirano, sproščeno razporeditvijo,
4. individualno, z naravo povezano, ljudem oziroma družinam prijazno bivanje v naseljih,
5. naravna oziroma kljub obdelavi neizkrivljena gradiva,
6. difuzijsko odprte bivalne površine (aktivno dihanje prostorov),
7. naravno uravnavanje vlage v prostorih,
8. filtriranje in nevtraliziranje škodljivih snovi v zraku,
9. uravnoteženo razmerje akumuliranja in izoliranja toplote,
10. optimalne temperature bivalnih površin in zraka,
11. ogrevanje s sevalno toploto ob izkoriščanju alternativnih virov energije (denimo sonce),
12. nizka stopnja vlage novogradenj in njihovo hitro sušenje,
13. prijetne vonjave v prostorih brez strupenih izparin,
14. naravna luč oziroma osvetlitev, ki ponuja naravni spekter svetlobe,
15. človeku prilagojena zvočna izolacija prostorov,
16. uporaba gradiv, ki ne oddajajo radioaktivnega sevanja,
17. ohranjanje naravnega električnega polja zraka,
18. nobenih sprememb naravnega magnetnega polja,
19. nobenega ustvarjanja umetnih elektromagnetnih polj,
20. minimalne motnje za življenje pomembnega kozmičnega sevanja,
21. uporaba ergonomskih spoznanj pri načrtovanju opreme prostorov,
22. upoštevanje harmoničnih meril, proporcev in oblik,
23. brez ustvarjanja okoljskih težav in visokih stroškov energije,
24. brez spodbujanja s tveganji povezanega izkoriščanja dragocenih naravnih surovin,
25. brez eko-socialnih posledic za okolje.
Vir: Zdravo bivanje na osnovi sonaravne gradnje, Anton Schneider - IBN, 2000
