Nepremičnine
Oglasno sporočilo

Intervju: V športne objekte lahko vlagamo racionalno in učinkovito

Dr. Janko Strel, Fakulteta za šport
Avtor
02.12.2012 22:30
Čas branja: 4 min

Šport v Sloveniji se dobro razvija, predvsem zaradi ozaveščenosti ljudi, ki v tej dejavnosti vidijo potrditev, zdravje in način življenja. Zato bomo predvsem v vrhunskem športu še rastli, vendar pa za napredek potrebujemo tudi ustrezno opremljene športne objekte. O tem smo se pogovarjali z dr. Jankom Strelom, upokojenim profesorjem s Fakultete za šport.

[A] 3b19Untitled-10.1354470717.jpg
»Športnih objektov je veliko, vendar pa jih vsaj dve tretjini potrebujeta obnovo, tako energetsko kot tehnološko. To pa je izziv za slovensko gospodarstvo in politiko.« Tako pravi dr. Janko Strel.

Kako bi ocenili položaj športa pri nas? Na eni strani vidimo izjemne dosežke vrhunskih športnikov, na drugi otroke, ki se vedno manj gibljejo ...

Število športno nadarjenih otrok je na enaki, celo višji ravni kot pred 20 leti, zanimivo pa je, da je športno nadarjenih kar 40 odstotkov več deklet kot fantov. Obenem pa se je v 20 letih potrojilo število mladih, ki so gibalno nekompetentni in včasih že zdravstveno ogroženi. To je davek, ki ga plačujemo kot sodobna družba, posledično trpi tudi zdravstvena blagajna. To gibanje je še posebno izrazito pri moški populaciji, ženske se bistveno bolje odzivajo.

Zakaj?

Na šport gledamo z dveh vidikov. Z vidika užitka so uspešnejši moški. Z vidika zdravja in koristi športa za telo pa so dekleta boljša, znajo izbirati športe, ki bolj pripomorejo k zdravemu življenju. Še zlasti na področju organiziranega športa, ki ga vodijo profesionalni, strokovni kadri. Moških pa ne vodi nihče, saj menijo, da so sposobni vse narediti sami.

Te razlike so zelo očitne pri odraslih. Kaj pa pri mladih?

So manj zmogljivi kot nekoč, drugačna je tudi struktura zmogljivosti, saj je mišična moč trupa večja, za polovico manj pa so zmogljivi v ramenskem sklopu in rokah, slabše so tudi druge gibalne sposobnosti. Zato se pojavlja toliko težav v vratnem delu hrbtenice. Danes je kar tretjina obiskov pri družinskem zdravniku povezana s težavami v gibalnem aparatu.

Če pogledamo Slovenijo, nekatere regije veljajo za športne, druge manj. Je v tem kaj resnice?

Gibalni razvoj po regijah je zelo različen. V vrhu so Gorenjska, Koroška, Goriška in Posavska regija, za katere je značilno nadpovprečno število pokritih športnih objektov oziroma največja vadbena površina na učenca. Vendar zgolj standard športnih objektov še ne pomeni, da se bodo tam razvile vrhunske zmogljivosti.

Dokaz je Prekmurje, kjer so mladi po zmogljivostih na dnu v Sloveniji, imajo pa največ pokritih športnih objektov na učenca v Sloveniji. V Ljubljani in vsej osrednji Sloveniji, pa tudi v Mariboru, je površina pokritih športnih površin na učenca najmanjša. To kaže, da je za uspeh pomembna tudi količina strokovno izobraženega kadra. A če ta nima ustreznih razmer za delo, ne more zagotoviti uspeha. Športni objekti so torej pomemben sestavni del razvoja mladih, opazna pa je tudi večdesetletna tradicija športnega delovanja v športno razvitih delih Slovenije.

Kaj pa mesta, ki imajo razvit tekmovalni šport?

Težave imamo v velikih mestih, denimo Mariboru, Celju in Kopru, kjer je komercialni šport uspešen, podmladek pa šepa. Podobno kot je športna kultura nizka v Italiji, Španiji, Grčiji in Portugalski, obenem pa njihove ekipe dosegajo izjemne dosežke v komercialnem športu. Skandinavske države imajo recimo visoko športno kulturo, komercialnega športa pa nimajo razvitega. Denar je pač eden od elementov, ki usmerja tudi gradnjo športnih objektov in programe vadbe. Na eni strani imamo namreč prireditvene, na drugi pa vadbene športne objekte.

Kakšno je stanje športnih objektov?

Slovenija ima razmeroma veliko prireditvenih športnih objektov. Prek 50 tisoč sedežev imamo na nogometnih stadionih, podobno število v pokritih dvoranah, vendar so te zmogljivosti izjemno slabo izkoriščene.

Težava je v tem, da ne znamo organizirati športnega spektakla, saj se tega ne lotimo profesionalno. Nekaj izjem je, recimo pri smučanju. A po moji oceni imamo preveč prireditvenih in premalo vadbenih zmogljivosti. Vendarle pa smo v zadnjih 15 letih dobili precej vadbenih prostorov, ki so bili tudi dobro zgrajeni.

Kaj pa izkoriščenost?

Zlasti v mestih je zelo velika, v manjših krajih pa so objekti pogosto predimenzionirani. Športnih objektov je veliko, vendar pa jih vsaj dve tretjini potrebujeta obnovo, tako energetsko kot športno tehnološko. To pa je izziv za slovensko gospodarstvo in politiko.

Menim, da je v Sloveniji približno 700 telovadnic, ki jih je takoj možno racionalno energetsko obnoviti, saj so starejši objekti izjemni porabniki energije. Z znižanjem obratovalnih stroškov ob energetski prenovi se vložek povrne izjemno hitro, izboljšata pa se kakovost in varnost vadbenega procesa.

Omenili pa ste še športnotehnološko prenovo.

Seveda, tudi tukaj je še precej neizkoriščenih možnosti. Na Fakulteti za šport smo skupaj z Elanom razvili sodobno opremo, ki je prototip tudi za tujino. Če to povežemo z energetsko prenovo, je to najhitreje povrnjen denar, prenova pa ima velik pomen pri ustvarjanju ustreznih razmer za športno udejstvovanje in boljše zdravje slovenskega prebivalstva. Boljše naložbe si ne moremo zamisliti. Športni objekti so zelo izkoriščeni, v povprečju dosegajo 12-urno izkoriščenost na dan, bazeni lahko tudi 18-urno!

Na fakulteti ste v ta namen izdelali obširno študijo ...

Da, v okviru študije Analiza šolskega športnega prostora s smernicami za nadaljnje investicije v Sloveniji smo analizirali tisoč šolskih telovadnic in pokazali slovenski znanosti in politiki, kako je možno racionalno vlagati v športne objekte. Postavili smo tudi ustrezne normative za opremljanje. Ta raziskava je veliko darilo slovenskemu športu, saj je to podlaga za desetine milijonov evrov prihrankov. Tako je mogoč gospodarski in tudi duhovni učinek, saj vadbeni prostori pomenijo boljše zdravje in zadovoljstvo ljudi. Podlage torej imamo, znan je tudi način dela, na voljo so sredstva EU. Učinki bi bili zgolj pozitivni.

Raziskava nam je vzela pet let strokovnega dela, v tem času pa smo razvili opremo, jo montirali, preverili in na podlagi tega naredili študijo po vsej Sloveniji s popisom objektov v sodelovanju z Zavodom za šport Planica. Tako lahko za pokrite šolske športne objekte argumentiramo povemo, kaj je najboljše in kaj potrebno.

Prototipe takšnih dvoran smo postavili na Fakulteti za šport, tako da je to obenem tudi izjemen predstavitveni prostor za Elan, ki ga obiskujejo interesenti z vsega sveta in so presenečeni, kaj je v petih letih možno narediti s strokovno podlago, v povezavi s proizvajalcem, arhitekti in drugimi strokovnjaki, obenem pa z izjemno skromnimi sredstvi.

Večno je tudi vprašanje opreme v športnih objektih in njene kakovosti.

Dobršen del opreme v športnih objektih je kakovostne, še vedno pa je preveč opreme kitajskega, italijanskega in poljskega izvora sumljive kakovosti, ki je pogosto tudi nevarna. Obenem imamo domačo tovarno Elan Inventa, ki prek 60 let razvija kakovostne športne proizvode. Za obnovo imamo torej na voljo tehnologijo, izvajalce, domače znanje. Opreme nam ni treba uvažati, znamo jo narediti sami, in to izjemno kakovostno.

Ali so za to področje določeni standardi?

Prvi pogoj je, da h gradnji in opremljanju športnih objektov pristopamo profesionalno. Strokovne podlage smo izdelali, prof. dr. Jurak je z omenjeno študijo naredil izjemno poslovno podlago. Če bomo to znali izkoristiti v praksi, bo Slovenija lahko naredila nov korak glede kakovosti športnih objektov, s tem pa tudi nov korak v razvoju športne kulture v Sloveniji. A normativi se le počasi uveljavljajo.

V Zvezi športnih pedagogov smo normative za gradnjo športnih objektov izdelali že leta 1979, a so se v celoti uporabljali šele v začetku 90. letih in se, ker so kakovostni in strokovni, uporabljajo še danes. Danes tako lahko ponudimo celotno paleto opreme, ki ustreza standardom in je certificirana, primerna in varna.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.