V 50. letih smo na vsem svetu porabili približno pet milijonov ton plastike. V šestih desetletjih pa je njena uporaba skokovito narasla, saj danes v svetovnem merilu na leto porabimo približno sto milijonov ton plastike. To pomeni, da je danes v povprečnem gospodinjstvu kar sedem odstotkov odpadkov plastičnih.
Na Hrvaškem urejeno bolje
Ločevanje plastičnih izdelkov od drugih odpadkov omogoča organizirano zbiranje plastične embalaže in drugih plastičnih odpadkov, predelava zbrane plastike pa močno pripomore k varovanju narave. Vsako leto namreč za proizvodnjo nove plastike porabimo kar osem odstotkov letne proizvodnje nafte, pri tem pa bi morali upoštevati celoten okoljski učinek, ki se kaže tudi v izpustih ogljikovega dioksida, dušikovega oksida in žveplovega dioksida.
V Sloveniji smo resda vzpostavili sistem zbiranja plastične embalaže, a ta ne deluje tako dobro, kot bi lahko. Še posebno, če se primerjamo denimo s sosednjo Hrvaško, kjer so uvedli odkup plastenk in podobne embalaže. Tako je okoljsko prijazno ravnanje tudi finančno podprto, saj za vsako zbrano plastenko na Hrvaškem ponujajo zagotovljeno odkupno ceno.
Zaradi tega je količina zbrane plastične embalaže večja, v sistem predelave plastike pride večja količina odpada, ki se ga tako splača predelati v surovino in nato narediti izdelke iz reciklirane plastike. Lep primer so vrečke za odpadke, izdelane iz reciklirane plastike, ki pa jih na trgovskih policah slovenskih trgovcev le stežka najdemo, kaj šele, da bi trgovci nakup teh okolju prijaznejših vrečk posebej spodbujali.
Vrste plastike
V našem vsakdanjem življenju se najpogosteje srečujemo s plastiko PET (polietilen tereftalat), iz katere so narejene plastenke in plastične posode. Pogosta materiala sta tudi polistiren (PS) in polietilen (PE), iz katerih se izdelujejo plastične vrečke, kozarčki, otroške plenice in podobno. Poliester (PES) sestavlja tekstilna vlakna in se torej uporablja za izdelavo oblačil.
Poznamo pa še poliamin (PA), iz katerega so izdelane najlonske nogavice, ščetine zobnih ščetk in ribiške vrvice. Polistiren, denimo, srečujemo praktično povsod, v obliki jogurtovih lončkov, jedilnega pribora za enkratno uporabo, ovitkov za CD-je in DVD-je, brivnikov za enkratno uporabo in podobno.
Plastični življenjski krog
Plastika ni enostaven material za recikliranje, razlog pa je ravno velika raznolikost vrst plastike, ki se pojavlja v zbiralnikih. Zato so plastični predmeti označeni s standardnimi oznakami za tip plastike.
Iz odpadne plastične embalaže se po predelavi izdelujejo sekundarni plastični izdelki, kot so ohišja za pisala in vžigalnike, cevi, tlakovci, vrečke, preproge, spalne vreče, avtomobilski deli in podobno. Votla embalaža za tekoča živila, kot so sokovi, mleko in podobno, pa je za reciklažo še večji problem, saj je sestavljena iz plasti različnih materialov: kartona, polietilena in aluminijeve folije. S postopkom termičnega stiskanja se iz te embalaže izdelujejo tudi posebne plošče Tectan, ki se uporabljajo v pohištveni industriji.
