Takšni objekti danes, če niso bili energetsko sanirani, porabijo tudi do 80 odstotkov več energije, kot bi bilo zanje normalno, saj so transmisije toplote prek obodnih sten, stropa in stavbnega pohištva ogromne. V mrzlih mesecih se pojavi nizka temperatura na notranji strani obodnih sten, zaradi nenehnega segrevanja z radiatorji pa imamo občutek prepiha, zato je bivalno ugodje bistveno slabše kot pri primerljivih dobro izoliranih objektih. V poletnih mesecih pa zaradi tankih in neizoliranih sten pride do pregrevanja. Ker je danes klimatizacija objektov postala samoumevna, imamo spet težavo, saj je poraba električne energije za pohlajevanje takšnih objektov prav tako enormna.
Energetska prenova je nujna
Kot je poudaril Rupert Gole, direktor podjetja Esplanada, je prenova objektov, zgrajenih pred 30 leti in več, nujna že zaradi dotrajanosti posameznih stavbnih členov. Smiselno je, da se takšnih prenov lotevamo celostno in poskrbimo za prenovo gradbene substance, statike kot tudi za izboljšanje energetske učinkovitosti na področju ogrevanja, hlajenja in porabe električne energije za razsvetljavo. »Pri našem delu v zadnjem obdobju vidimo različne objekte, ki so v preteklosti prestali različne sanacije, a skoraj noben naročnik se obnove ni lotil celostno. Zamenjal je denimo okna, ni pa objekta izoliral. Prihranki v primerjavi z vrednostjo naložbe so tako minimalni, bivalno ugodje pa se ni bistveno izboljšalo.«
Pogosti so tudi primeri zamenjave kurilnic, ki so bile dimenzionirane na takratno porabo toplotne energije in so po energetski sanaciji objekta ter 70-odstotnem zmanjšanju porabe toplotne energije nekajkrat predimenzionirane. Naložba v takšno kotlovnico je bila po nepotrebnem prevelika, poleg tega pa takšni kotli ne obratujejo z optimalni izkoristkom, ampak veliko pod njim.
»Resno pa je treba razmisliti tudi o izbiri energenta. Če stoji objekt v mestu in je priklopljen na mestni plinovod, je smiselno razmišljati o kogeneraciji na plin. Na podeželju, kjer plinovoda nikoli ne bo, so energent lahko sekanci, peleti ali morda geotermalna energija. S celostnim in dobro premišljenim pristopom lahko tako naložbo kot obratovalne stroške spravimo na optimum, hkrati pa zagotovimo maksimalno bivalno ugodje,« je pojasnil Gole.
Les je vedno bolj privlačen
Pri gradnji novih nizkoenergijskih in pasivnih vrtcev smo pri vključevanju lesa že naredili velik korak naprej, takšnih objektov je v Sloveniji že nekaj deset, lesenih šol je bistveno manj, velik izziv gradnje v lesu pa so še domovi za starejše.
Možna je tudi obnova teh objektov z lesom, tako imenovano oplaščenje objektov, vendar je Gole poudaril, da smo tu še na začetku. Se je pa takšen način energetske sanacije že prijel v Avstriji in Nemčiji. Kot je zaznal sogovornik, počasi napredujemo tudi v Sloveniji. »Tudi v našem arhitekturnem studiu se trudimo, da bi v Sloveniji razvili in osvojili takšen način energetskih sanacij. Predvsem za energetske sanacije šol, ki jih lahko izvajamo le med poletnimi počitnicami, je takšen način zelo prikladen, saj nov plašč objekta pripravimo čez leto v delavnicah in ga v poletnih mesecih le montiramo na objekt. Tako lahko v kratkem času na terenu izvedemo bistveno več energetskih sanacij kot po klasični metodi.«
Zakaj izbrati les
Predvsem pri vrtcih naročniki v razpisih vedno pogosteje zahtevajo lesene objekte. Prvi razlog za to je, da je les neoporečen gradbeni material, ki ga je ustvarila narava. A o tem smo že precej pisali.
Predvsem pa gre za hitro gradnjo, ki omogoča takojšnjo vselitev, saj po dograditvi objekti niso vlažni tako kot zidani ali armiranobetonski. Prednost lesene montažne gradnje pri vrtcih in šolah je tudi v nizki akumulaciji toplote, saj so ti objekti zasedeni le tretjino dneva, zato je sposobnost hitrega ogrevanja in hitrega ohlajanja velika odlika. Bivalno ugodje v lesenih objektih pa je precej boljše kot v klasično grajenih, tudi ob nižji temperaturi. V sosednji Avstriji so celo dokazali, da bivanje v lesenih stavbah ugodno vpliva na organizem in da se število srčnih utripov na minuto zmanjša.
»Menim, da les v Sloveniji lahko spet postane glavni gradbeni material, saj je ob pravilni rabi izjemno trajen. Tehnološko smo izjemno napredovali, les znamo obdelati na veliko več načinov, kot so to zmogli naši predniki. Če bomo znali potencial našega naravnega in strateškega gradbenega materiala izkoristiti v čim več gradbenih projektih, bomo s tem pripomogli k bolj zdravemu bivalnemu okolju in k ustvarjanju novih delovnih mest, zagonu gospodarstva in dosegli druge pozitivne učinke,« je Gole povedal o potencialih lesene gradnje.
