Tako kot druge stare objekte tudi javne zgradbe, predvsem vrtce in šole, v bližnji prihodnosti čaka obnova. Stavbe so energetsko potratne, zato bo treba obnoviti njihove ovoje, strehe in notranjost, velik poudarek pa bo tudi na vključevanju obnovljivih virov energije v energetsko obnovo. A kot kaže, so projektanti pri že izpeljanih obnovah možnost uporabe obnovljivih virov energije (OVE) kar malce spregledali.
Božo Dukič iz podjetja Geosonda pravi, da je eden od projektov, ki ob obnovi ni upošteval vključitve OVE, tudi osnovna šola v Kočevju, kjer za kurjavo uporabljajo utekočinjeni naftni plin (UNP). Čeprav je bila možnost uporabe OVE ponujena, je občinska uprava ni vključila v projekt, tako je danes objekt izjemno potraten z vidika ogrevanja.
Na drugi strani pa Dukič omenja projekt nove šolske telovadnice na Trati pri Škofji Loki, kjer so zgradili izjemno varčen šolski objekt. Podoben objekt naj bi bil postavljen tudi v Mokronogu, vendar se je izvajalec odločil za dražjo izvedbo z višjimi letnimi obratovalnimi stroški. Kot pravi Dukič, je razlog za potratne izvedbe v tem, da izvajalci niso tisti, ki bodo morali pokrivati letne obratovalne stroške.
Pristop win-win
V podjetju Geosonda so za potrebe svojega dela financirali izdelavo vzorčnega projekta. »Vzorčni projekt nas je privedel do zanimivih izsledkov, tako danes lahko upravičeno trdimo, da nam pravilno izvedena obnova ovoja objekta zagotavlja manjše toplotne potrebe, ki jih lahko v celoti pokrijemo s trajnimi energetskimi viri,« zatrjuje Dukič in dodaja, da tako obnovljen objekt z menjavo energetskega vira lahko ustvari prihranke, s katerim si izpeljano naložbo povrnemo v roku 10 do 15 let.
Uvedli so tudi drugačen pristop k prenovi javnih objektov, javno-zasebno partnerstvo, v katerem bo upravljavec objekta v navedenem času sredstva, ki bi jih sicer namenjal za letni nakup naftnih derivatov, nakazoval zasebnemu partnerju, zasebni partner pa bo objekt oskrboval s potrebno toplotno in hladilno energijo. Tako se vse tveganje naložbe prenese na zasebnega partnerga. Kot poudarja Dukič, v tem primeru upravljavec dobi skoraj fiksno ceno ogrevanja za čas trajanja pogodbe ne glede na nihanje cen naftnih derivatov, po koncu tega obdobja pa vgrajena oprema preide v trajno last upravljavca.
A pravega odziva na takšen koncept obnove ni, žal ugotavlja Dukič, čeprav so z zamislijo seznanili pristojne ministre v prejšnji in tudi sedanji vladi. Obakrat so ostali brez odgovora, slišali pa so veliko demagoških besed o energetski obnovi javnih objektov. Odziva ni bilo niti na Eko skladu, kljub predlogu o ustanovitvi hčerinske družbe ESCO, prek katere bi lahko izvajali projekte javno-zasebnega partnerstva in izkoristili ponujena sredstva EU.
Prihranki, ki pokrijejo obnovo
V Geosondi so kot prvo podjetje v Sloveniji vgradili generator toplote z rabo energije zemlje oziroma sistem geosonda. Tako so pristopili tudi k energetski obnovi šolskega objekta podružnične osnovne šole v Hruševju pri Postojni. Kasneje so podoben projekt pripravili še za šolo v Šentilju pri Velenju, na enak način so izvedli energetsko sanacijo šolskega objekta v Marjeti na Dravskem polju in osnovne šole v občini Starše.
»Pozitivni rezultati pri rabi trajnih energetskih virov so nas prepričali, da z rabo teh energetskih virov ustvarjamo prihranek, ki ga lahko uporabimo za obnovo ovoja vsakega objekta,« razlaga Dukič.
S prehodom na drug energetski vir pa sočasno izpolnjujemo obvezo do EU glede zmanjševanja porabe naftnih derivatov, zmanjšujevanja izpustov plinov in prašnih delcev ter hkrati povečujemo rabo trajnih energetskih virov. »Ocenjujem, da letno za ogrevanje osnovnih šol in vrtcev porabimo 30 milijonov litrov kurilnega olja, kar na državni ravni pomeni letni izdatek 30 milijonov evrov,« razlaga Dukič.
V vrtcih in šolah njihov pristop pozdravljajo
Opisani način obnove vrtcev, šol in tudi drugih javnih objektov (v upravljanju lokalnih skupnosti je takšnih okoli tri tisoč) lahko prinese delo za nadaljnje desetletje, s tem se pokaže tudi možnost za odpiranje novih delovnih mest. Ne zgolj pri sami obnovi, kajti na vsakega delavca na gradbišču lahko prištejemo še tri delavce v proizvodnji materialov in tehnologij, potrebnih za vgradnjo pri energetski obnovi.
Poleg tega pa imamo v Sloveniji tudi dobro razvito proizvodnjo toplotnih črpalk, ki v celoti ustrezajo zahtevanim standardom.
Prvi odzivi na predlagano energetsko obnovo so vsekakor pozitivni, pravi Dukič. »Skoraj bi lahko rekel, da so sedanji upravljavci vrtcev in šol že toliko ozaveščani, da verjamejo naši napovedi. Zdaj nas čaka še pot skozi javno zbiranje ponudnikov in sledi še izbor. Vsekakor nam je pri pripravi projekta veliko pomagalo ministrstvo za finance, medtem ko drugih pristojnih državnih organov takšen pristop ni nikoli zanimal.«
