V Sloveniji smo po podatkih Geodetske uprave Republike Slovenije lani opravili največ prometa z gozdovi po letu 2007, odkar ta institucija opravlja raziskave o cenah in prometu na slovenskem trgu nepremičnin. Na nekaterih območjih je povpraševanje po gozdovih večje od ponudbe.
Lani so zaznali 2.170, predlanskim pa 1.750 transakcij z gozdnimi zemljišči. Vzrokov za večje število tovrstnih transakcij je verjetno več. Na eni strani zaostrene finančne in socialne razmere ljudi silijo v pogostejše odprodajanje zemljišč, ki niso v produktivni rabi, na drugi strani pa so takšni nakupi v primerjavi z drugimi kapitalskimi naložbami zelo privlačni.
Najdražja je Primorska
Povprečna pogodbena cena gozdnega zemljišča je bila lani približno 0,65 evra na kvadratni meter, kar pomeni triodstotno rast v primerjavi z letom 2011. Gozdna zemljišča so bila najdražja na Primorskem, kjer cena ne odseva kakovosti gozdnih zemljišč, ampak njihovo priobalno lego.
Statistično so bila lani najcenejša gozdna zemljišča v Prekmurju, kjer sta fond gozdnih zemljišč in promet z njimi skromna. Nizke cene gozdnih zemljišč so bile predvsem posledica na splošno nizkih cen zemljišč na tem območju. Tudi povprečna prodana površina gozdnega zemljišča je bila na tem območju najmanjša, le 6.200 kvadratnih metrov.
Prodajajo vse manjše površine
V Sloveniji prodano gozdno zemljišče je imelo lani v povprečju 1,7 hektarja površine, kar je za 20 odstotkov manj kot leta 2011. Zmanjšanje povprečne površine gozdnih zemljišč govori v prid tezi, da je naprodaj vse manj velikih gozdnih kompleksov in vse več posameznih parcel, ker se zaradi krize in oteženega dostopa do drugih virov financiranja čedalje več lastnikov odloča za odprodajo zemljišč, ki jih ne izkoriščajo.
V povprečju največja gozdna zemljišča so lani, in tudi že leto prej, prodajali na Gorenjskem. V povprečju so merila blizu 2,5 hektarja. Če izvzamemo Prekmurje, so najmanjša gozdna zemljišča lani prodajali na Dolenjskem in Kočevskem. Njihova povprečna velikost je bila pod 1,5 hektarja. Povprečne površine prodanih gozdnih zemljišč med leti po posameznih območjih precej nihajo in so najbolj odvisne od števila prodaj velikih gozdnih kompleksov.
0,65
evra na kvadratni meter je bila lani povprečna pogodbena cena gozdnega zemljišča. To je tri odstotke več kot leta 2011.
Zanimanja več od povpraševanja
Thomas Krelj iz kranjske nepremičninske družbe Fesst pravi, da se največ transakcij zgodi med sosedi: »Večinoma gre za lokalne posle, pri čemer so površine majhne, že od tri tisoč kvadratnih metrov.« Prodajalci so večinoma starejše osebe, ki se z gozdom ne ukvarjajo, na trgu se znajde tudi veliko podedovanih površin. Kupijo jih večinoma kmetje in drugi domačini, ki v gozdu vidijo določene koristi.
Drugače je pri investicijskih nakupih, kjer investitorjev površine, manjše od hektarja, sploh ne zanimajo. Na Gorenjskem je takšnega povpraševanja več od ponudbe. Na Fesstu so se na primer oglasili investitorji, ki bi radi kupili večje površine, vendar ustrezne ponudbe ni. »Pomembna je tudi cena,« pravi Krelj in dodaja, da je gozd v Sloveniji zelo poceni. Na Gorenjskem so cene od pol do enega evra, za najmanj dostopne gozdove pa so lahko tudi nižje od dveh centov za kvadratni meter.
In kdo so investitorji? Krelj pravi, da se za slovenske gozdove zanimajo avstrijske družbe, ki želijo gozd izkoriščati. Na drugi strani pa so slovenski kupci, pri katerih Krelj ne more reči, ali gre za špekulativne naložbe ali za izkoriščanje gozdov.
V Pomurju se vse dogovorijo sami
Da so v Pomurju, kot ugotavlja Gurs, naprodaj le manjša gozdna posestva oziroma površine, nam je potrdil tudi Tomaž Poredoš, direktor agencije Nepremičnine SV. Tako se skoraj ves promet z gozdovi zgodi med samimi kmeti. »Za te posle se dogovorijo med seboj, nepremičninske agencije pri tem ne sodelujemo, saj je že skoraj vse zmenjeno vnaprej, na drugi strani pa so vrednosti teh poslov precej nizke, zato tu ni zaslužka,« pravi Poredoš.
