Nepremičnine: Kaj vse se bo gradilo v Mariboru Nepremičnine: Kaj vse se bo gradilo v Mariboru Načrtuje se gradnja več kot 1500 stanovanj – letos jeseni jih bo vseljivih 21, nekaj več kot 500 jih bodo zgradili prihodnje leto, povprečne cene cene brez parkirnih mest bodo okoli 1.600 evrov na kvadratni meter
Nepremičninarji: Če bi država še dodatno omejila cene posredovanj, zakaj ne še cen hrane in transporta? Nepremičninarji: Če bi država še dodatno omejila cene posredovanj, zakaj ne še cen hrane in transporta? Zakaj predlog novih pravil o nepremičninskem posredovanju, ki ga vlaga Levica, razburja posrednika in kaj sploh prinaša
Eurostat Sloveniji izračunal četrto največjo letno rast cen stanovanjskih nepremičnin Eurostat Sloveniji izračunal četrto največjo letno rast cen stanovanjskih nepremičnin Slovenska letna rast je bila v prvem letošnjem četrtletju 8,4-odstotna, kar je za 4,8 odstotne točke več od povprečja EU in evrskega območja
Oglasno sporočilo

Intervju: Velik upad obsega izvedenih del v gradbeništvu

Čas branja: 4 min
02.06.2013  22:30
mag. Jože Renar, direktor Zbornice gradbeništva in industrije gradbenega materiala pri Gospodarski zbornici Slovenije

Vrednost opravljenih del v gradbeništvu je bila v Sloveniji v prvih treh mesecih leta 2013 precej nižja od pričakovanj. Upad v prvem četrtletju glede na isto obdobje lani je po preliminarnih podatkih znašal 24 odstotkov.

Pri stavbah je znašal 39,4 odstotka, od tega pri stanovanjskih 55,4 odstotka, pri nestanovanjskih stavbah 33,2 odstotka, pri gradbenih inženirskih objektih pa 8,8 odstotka. V državah EU se je v prvih treh mesecih 2013 glede na isto obdobje leta 2012 po nepopolnih podatkih (podatki 19 držav od 27) vrednost opravljenih gradbenih del v povprečju znižala za 5,2 odstotka. Slovenija je med državami, ki so posredovale podatke, po upadu na prvem mestu. Sledita nam Portugalska z 21-odstotnim in Poljska s 16-odstotnim znižanjem.

Mag. Jože Renar, direktor Zbornice gradbeništva in industrije gradbenega materiala pri Gospodarski zbornici Slovenije, opozarja, da se bo ob takšnem nadaljevanju delež dodane vrednosti gradbeništva v slovenslkem BDP letos tako približal izjemno nizkim trem odstotkom, kar je povsem na spodnji meji držav EU (v Avstriji letos načrtujejo 6,4 odstotka). Vse to kaže tudi na realno sliko interesa in sposobnosti vlagateljev za dolgoročno vlaganje v Sloveniji. Z njim smo se pogovarjali o položaju v gradbeništvu.

renar-joze1-br.1370197813.jpg.o.470px.jpg
"Zahtevamo ustreznejšo reguliranost panoge, ki bo poslovna tveganja med podjetji in naročniki v gradbeništvu pripeljala na raven urejenih držav in preprečevala na trgu gradbeništva v Sloveniji izjemno razširjen dumping." Tako pravi mag. Jože Renar, direktor Zbornice gradbeništva in industrije gradbenega materiala pri Gospodarski zbornici Slovenije.

Največji upad gradbenih projektov je viden na področju stanovanjskih stavb, najmanjši pa pri gradbenih inženirskih objektih. Zakaj?

Manjši upad pri gradbenih inženirskih objektih kaže, da državi vendarle uspeva nekaj bolje zavirati upad, na področju stavb, predvsem stanovanjskih, je večinski investitor zasebni sektor in je upad večji. Tudi obseg sklenjenih pogodb v prvem četrtletju kaže na boljšo prodajo gradbenih inženirskih projektov (GIO), ki je glede na isto obdobje lani narasla za 29 odstotkov, medtem ko je na stavbah upadla za 43 odstotkov. Kljub nekaj boljšim obetom pri projektih GIO je treba poudariti, da te močno spodbujajo še neporabljena sredstva iz finančne perspektive EU 2007-2013, ki jih je treba porabiti v najkrajšem času. Velika negotovost pa ostaja za naprej. Priča smo intenzivnemu zapiranju in obenem odpiranju podjetij v gradbeništvu. Prek 15 odstotkov zaprtih in prav toliko novih podjetij imamo v panogi vsako leto, tako njihovo število ostaja skoraj nespremenjeno (med 6.800 in 6.900), kar pomeni, da so podjetja čedalje manjša in manj sposobna.

Kaj tak trend pomeni za gradbeništvo v Sloveniji?

Ker je med prvimi desetimi največjimi podjetji iz leta 2009 osem družb v postopkih zaradi insolventnosti (večina v stečaju), med drugo deseterico pa pet, to pomeni veliko zmanjšanje presežne ponudbe na trgu. Toda v Sloveniji smo tudi za še preostala podjetja na trgu vzpostavili izjemno zahtevne, da ne rečem nemogoče razmere za njihovo poslovanje. Za to nosi izjemno veliko odgovornost slovensko javno naročanje v gradbeništvu. Javno naročanje v gradbeništvu mora upoštevati mednarodne standarde stroke. Tveganja v tej panogi so nadpovprečno visoka, zato morajo biti primerno upravljana in pravično porazdeljena med pogodbenimi partnerji. Za to je stroka v svetu že zdavnaj našla ustrezne rešitve, ki pa se jih v Sloveniji ne držimo. Svojo nestrokovnost in nesposobnost javni naročniki »uspešno« ščitijo z nenormalnimi pogodbenimi zahtevami do izvajalcev. Celo takšnimi, ki zahtevajo neupoštevanje nekaterih členov obligacijskega zakona, da o posebnih gradbenih uzancah niti ne govorimo. Še posebej pa se to kaže z nenormalno visokimi zahtevami po bančnih garancijah. To ima v praksi za posledico, da mora vsako gradbeno podjetje s solidno kapitalsko osnovo, ki uspešno pridobiva in izvaja posle v Sloveniji in sodeluje s slovensko banko, v nekaj letih zapreti svoje poslovanje že zaradi izčrpanega garancijskega potenciala. Tako nekonsistentnega modela za poslovanje panoge nima nobena normalna država na svetu. Ne nazadnje pa je tu še delovanje slovenskih sodišč, njihova počasnost in nestrokovnost izjemno spodbujata neetična ravnanja pogodbenih partnerjev. To pa vodi v izjemno nizko poslovno kulturo, ki še dodatno znižuje varnost poslovanja podjetij v panogi.

Kakšna je vloga Zbornice gradbeništva in industrije gradbenega materiala pri izboljšanju razmer v gradbeništvu? Kakšne so zahteve?

Zbornica gradbeništva in industrije gradbenega materiala (ZGIGM) pri GZS o vsem tem redno obvešča pristojne ministre in zahteva ukrepanje, vendar so njihovi odzivi mlačni in počasni. Zahteve ZGIGM so usmerjene v boljšo regulacijo trga gradbeništva in kakovostnejše izvajanje javnih naročil, ki danes pomenijo krepko polovico slovenskega trga gradbeništva ter seveda spodbujanje vlaganj. Od države zahtevamo ustreznejše informiranje zbornice in podjetij o stanju priprave projektov za kratkoročno in dolgoročno obdobje, da bi sploh lahko podjetja normalno načrtovala svoje zmogljivosti. Zahtevamo povečanje pravne varnosti poslovanja podjetij v panogi v javnih naročilih, ki je mnogo prenizka (uvedba pogodb skladno z mednarodnimi pravili FIDIC in njihova standardizacija za slovenske javne naročnike, uvedba arbitraže namesto neučinkovitih sodišč v pogodbenih sporih), učinkovito eliminacijo neobičajno nizkih ponudb, zahteve po bančnih garancijah do izvajalcev, skladne z mednarodnimi standardi, standardizacijo projektne dokumentacije vključno s standardnimi popisih del po vzoru Avstrije, Nemčije in Švice. Poleg tega so v kontekstu socialnega dialoga še paritetni skladi v gradbeništvu po vzoru starih članic EU, ki bi zagotovili večjo spodbudo izobraževanju zaposlenih v panogi, znižanje stroškov delodajalcev v primerih odpuščanja in večjo varnost delavcev, da bodo izplačila prejeli, ter zmanjševanje tveganj plačil ob slabem vremenu. Zahtevamo ustreznejšo reguliranost panoge, ki bo poslovna tveganja med podjetji in naročniki v gradbeništvu pripeljala na raven urejenih držav in preprečevala na trgu gradbeništva v Sloveniji izjemno razširjen dumping.

Kakšen pa je odziv države?

Država za težave zelo dobro ve, odziva pa se medlo in počasi, pri čemer pogoste vladne spremembe v zadnjih dveh letih procese sprejemanja odločitev še dodatno upočasnjujejo ali pa le opravičujejo. Lani se je ministrstvo za finance odzvalo v zvezi s problematiko bančnih garancij z neobveznim Stališčem glede finančnih zavarovanj pri javnem naročanju, za katero pa ugotavljamo, da se ga javni naročniki večinoma ne držijo. Na našo zahtevo, da stališče postane za javne naročnike obvezno, na odgovor čakamo že nekaj mesecev. Že dve leti tudi od finančnega ministrstva ni jasnega odgovora o uvedbi pogodb FIDIC pri javnem naročanju in arbitraže. Od vlade pričakujemo, da naredi vse potrebno za zagon infrastrukturnih projektov na področju prometa, komunale in energetike in zagotovi pogoje za večji angažma zasebnega kapitala v njihovi izvedbi.

Kako lahko razmere konkretno vplivajo na Slovenijo?

Mislim, da lahko to orišem s primerom investicije v verigo HE na srednji Savi, kjer je interes zasebnega kapitala velik, poleg tega je njena izgradnja nujna za izpolnjevanje slovenskih zavez o deležu OVE (25 odstotkov) do leta 2020, sicer bodo sledile kazni. Njihova izgradnja z vidika potreb v slovenskem gradbeništvu in spremljevalnih industrijah bi morala biti že v polnem teku, mi pa se projekta še nismo niti resno lotili. Posledice teh zamud bodo za slovensko gospodarstvo izjemno drage, saj je povsem realno, da do začetka izvedbe ostanemo brez podjetij, kadrov in referenc.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
NEP&GRAD
Ljubljanski nepremičninski trg se je ohladil 1

Kaj se je v prvem polletju dogajalo na ljubljanskem trgu nepremičnin in kakšna so pričakovanja za drugo polovico leta - o tem smo...

NEP&GRAD
Gradnja in bivanje
Gradnja in bivanje Boste gradili? (brezplačna priloga Gradnja in bivanje)

V tokratni številki priloge Financ Gradnja in bivanje smo se v osrednji temi ukvarjali z vprašanjem, koliko časa mine od podpisa pogodbe...

NEP&GRAD
Nepremičninarji: Če bi država še dodatno omejila cene posredovanj, zakaj ne še cen hrane in transporta? 6

Zakaj predlog novih pravil o nepremičninskem posredovanju, ki ga vlaga Levica, razburja posrednika in kaj sploh prinaša

NEP&GRAD
Slovenija
Slovenija Nepremičnine: Kaj vse se bo gradilo v Mariboru 1

Načrtuje se gradnja več kot 1500 stanovanj – letos jeseni jih bo vseljivih 21, nekaj več kot 500 jih bodo zgradili prihodnje leto,...

NEP&GRAD
Gradbeništvo
Gradbeništvo Zakaj bo mostove pri Zidanem Mostu nosila sovprežna konstrukcija

Cesta med Hrastnikom in Zidanim Mostom je vsekana v strmo pobočje med Savo in železnico, zato bosta njena prenova in gradnja potrebnih...

NEP&GRAD
Nepremičnine
Nepremičnine Eurostat Sloveniji izračunal četrto največjo letno rast cen stanovanjskih nepremičnin 1

Slovenska letna rast je bila v prvem letošnjem četrtletju 8,4-odstotna, kar je za 4,8 odstotne točke več od povprečja EU in evrskega...

NEP&GRAD
Slovenija
Slovenija Evropska unija marca sprejela standard o dnevni svetlobi 1

S priporočili novega standarda lahko opredelimo in preverimo kakovost osvetlitve prostorov z naravno svetlobo