Tudi letos je Javna agencija Republike Slovenije za spodbujanje podjetništva, inovativnosti, razvoja, investicij in turizma (SPIRIT Slovenija) na največjem evropskem nepremičninskem sejmu Expo Real pripravila stojnico, na kateri je svoje projekte predstavilo osem slovenskih podjetij oziroma razvojnih agencij. Večina slovenskih udeležencev je poudarila, da slovenski nepremičninski projekti za tuje investitorje niso zanimivi.
Slovenija že v preteklosti ni bila na vrhu seznama tujih investitorjev, razvojnikov in drugih velikih igralcev na evropskem nepremičninskem trgu. Razlogov za to je več: Slovenija je majhna država, hkrati pa so lahko podjetja v vzhodnoevropskih državah dosegala precej večje dobičke kot v Sloveniji. Zadnji in ne tako nepomemben dejavnik pa je že kar pregovorna slovenska zaprtost.
Čudna praksa slovenskih investitorjev
Še največja težava so specifike nepremičninskih projektov v Sloveniji, ki so se izkazale kot zelo napačne - od gradbincev, ki so se prelevili v investitorje, do zelo čudnih poslovnih načrtov pri gradnji stanovanjskih in poslovnih stavb, ki so v lasti več subjektov in zaradi tega povsem nezanimive za kakršnekoli pokojninske sklade, ki vsaj v Nemčiji v take projekte na veliko vlagajo.
Kapital išče stabilne razmere
Slovenija, z njo pa tudi slovenski nepremičninski trg in še najbolj gradbeništvo, so se zaradi vseh teh posebnosti znašli sredi zelo hude gospodarske krize. Če k temu dodamo politično razklanost, je rezultat jasen. »Slovencev se izogibajo kot kuge,« je slikovito povedal eden izmed udeležencev sejma Expo Real, ki je želel ostati neimenovan.
Po besedah predstavnikov slovenskih podjetij tuji investitorji dobro poznajo težave in se bodo, dokler ne uredimo položaja, Sloveniji tudi v prihodnje na veliko izogibali. Matej Skočir, vodja stojnice, ki jo je organiziral SPIRIT Slovenija, je poudaril, da lahko negativne informacije, ki prihajajo iz Slovenije, zelo škodijo pri pridobivanju novih investitorjev, ki so zelo pozorni na različna tveganja in poudarjajo, da želijo delati v stabilnem in predvidljivem poslovnem okolju. »V svetu namreč vlada močna konkurenca pri privabljanju investitorjev, zato se podobni projekti namesto v Sloveniji izpeljejo v drugih državah,« pravi Skočir in dodaja, da imamo v Sloveniji kar nekaj naložbenih priložnosti, ki bi lahko bile zanimive za tuje investitorje.
Kljub vsemu se je na sejmu treba pojaviti
Ker gre za glavni investicijsko-nepremičninski sejem na območju EU, je po Skočirjevem mnenju navzočnost na sejmu nujna za promocijo in ohranjanje ter vzpostavljanje stikov s poslovnimi partnerji. Slovenska podjetja so se letos predstavila na 88 kvadratnih metrov velikem prostoru. Stroški za najemnino in postavljanje stojnice so znašali približno 230 tisoč evrov.
Ob sejmu predstavitev Pomurja
Vzporedno s sejmom so v Münchnu izpeljali tudi predstavitev Slovenije s posebnim poudarkom na pomurski regiji, namenjeno organizatorjem potovanj, novinarjem in podjetjem iz Nemčije.
Projekti na slovenski stojnici:
- poslovno-stanovanjski objekt Šumi (nosilec KD Kvart);
- poslovna stavba Lingam (nosilec Lingam nepremičnine);
- Tomos sever in Vila Panaiotopolus (nosilec Tomos Invest);
- hotel Pohorska livada (nosilec MIK);
- poslovno-proizvodna cona Komenda, druga faza (nosilec PC Komenda);
- dom za starejše občane v Semiču (nosilec RIC Bela krajina);
- hotel Mivka Resort (nosilec Intering Holding);
- letošnji partner dogodka je bila Regionalna razvojna agencija Mura; predstavljala je projekt Razvoj turistične ponudbe Pomurja - Rimska čarda in Sončne terme.
Kaj predstavljate na letošnjem sejmu Expo Real in kakšen je odziv?
Peter Črnič, RIC Bela krajina:
»Predstavljamo projekt doma za starejše občane v Semiču, za katerega smo že pridobili gradbeno dovoljenje. Iščemo investitorja, ki bi odkupil celoten projekt ali pa bi vanj skupaj z občino Semič vstopil kot soinvestitor. Poleg tega iščemo druge investitorje, ki bi v Beli krajini odkupili zemljišča in tam postavili lastne proizvodne obrate. Trenutno se pogovarjamo s tremi investitorji, ki jih zanima opravljanje dejavnosti na našem območju. Na samem sejmu smo se pogovarjali tudi z multinacionalnimi investicijskimi in razvojnimi družbami, vendar smo zanje premajhni.«
Matic Romšak, PC Komenda:
»Predstavljamo preostalo petino zemljišč, ki so še na voljo v sto hektarjev veliki Poslovni coni Komenda. Ta sejemski nastop je le ena izmed aktivnosti, ki jih izvajamo, da bi to območje dokončno prodali. Na žalost med tujimi investitorji ni velikega zanimanja za razvoj projektov v Sloveniji, gotovo tudi zato, ker jim slovenska država ne ponuja nobenih spodbud. Če k temu prištejem še zelo negotove politične razmere in skrb zbujajoče gospodarsko okolje, želimo v tem trenutku le preživeti in odplačevati bančna posojila.«
Feri Gönc, RRA Pomurje:
»Predstavljamo turistični projekt Rimska čarda. Gre za sodelovanje z občino Moravske Toplice. V kompleksu, katerega investicijska vrednost je okoli 22 milijonov evrov, bodo lahko naenkrat ponudili 350 prenočitev. Gre za specialni oziroma sanatorijski turistični objekt za zdravljenje luskavice. Drugi projekt so Sončne terme v občini Cankova. Tudi to je termalni turistični objekt, vendar ne gre za sanatorijski, ampak bolj turistični kompleks. Vrednost naložbe v hotel s štirimi zvezdicami in termalnim delom je ocenjena na približno 30 milijonov evrov, v kompleksu pa bo okoli 280 postelj. Projekta sta v povsem začetni fazi, obstajata le vrtini. Predstavljamo ju tako razvojnikom kot tudi turističnim družbam. Predstavljamo tudi celotno Pomurje z zemljišči za industrijske investicije.«
Iztok Polanič, Intering:
»Predstavljamo projekt hotela Mivka Resort s 140 sobami, konferenčno dvorano in centrom dobrega počutja ter apartmaji v okolici Bleda. Projekt tržimo že dve leti. Iščemo investitorja, s katerim bi v prvi fazi skupaj končali hotel, nato pa na tej lokaciji zgradili apartmaje, ki bi bili namenjeni prodaji. Seveda lahko investitor tudi odkupi lokacijo in sam razvija dejavnost na tem območju. S tem projektom želimo Bledu dati novo investicijsko spodbudo.«
Miha Gostiša, KD Kvart:
»Projekti v središčih mest, kakršen je naš poslovno-stanovanjski objekt Šumi, so zelo zanimivi tako za investitorje kot za kupce. Ta projekt, ki ga razvijamo in za katerega iščemo soinvestitorja, lahko središču Ljubljane prinese novo dodano vrednost, stanovalcem visoko kakovost bivanja, prebivalcem in obiskovalcem mesta pa nove vsebine. Zato je treba ta del mesta razviti. Povpraševanje po kakovostnih stanovanjih obstaja, projekte je tako treba prilagoditi zahtevam kupcev. V današnjih časih ne smemo imeti prevelikih apetitov, seveda pa ne moremo tudi graditi prepoceni. Predvsem pa je treba projekte prilagoditi prostoru in ne graditi prevelikih stavb, ki preveč obremenjujejo tako mikrolokacijo kot tudi širše območje.«
Andrej Lavrič, Hidria Fin:
»Podjetje Hidria je z nakupom drugih podjetij dobilo tudi nekaj nepremičnin. Na sejmu predstavljamo dve. Prvo je zemljišče Tomos sever, kjer bo možna gradnja storitveno-logističnih objektov. To zemljišče je zelo zanimivo, saj leži v neposredni bližini koprske obvoznice in tudi blizu Luke Koper. Zato ga ponujamo tako razvojnikom kot tudi podjetjem, ki bi na tej lokaciji opravljala dejavnost. Druga nepremičnina pa je zelo specifična. Gre za Vilo Panaiotopolus v Bertokih, ki ji pripada približno hektar zemljišč oziroma vrtov. Ta objekt bi lahko bil zanimiv za turistična podjetja ali individualnega kupca. Na sejmu opažam, da se tuji investitorji do slovenskih podjetij vedejo razmeram primerno. Da bo naša država bolj zanimiva, bomo najprej morali urediti politične in gospodarske razmere.«
Franci Pliberšek, MIK Celje:
»Na tem največjem nepremičninskem sejmu v Evropi na skupni stojnici predstavljamo več projektov. Najpomembnejši je hotel Pohorska livada, ki leži na izjemni lokaciji ob mariborskem smučišču. Pri tem smo sicer že navezali precej stikov, iščemo predvsem partnerje, ki znajo upravljati turistične objekte in znajo takšne lokacije tudi tržiti. Investitorji se nestabilnih držav izogibajo, zato je tudi za dobre projekte zelo težko dobiti partnerje. Jasno pa je videti, da krize v razvitih državah ni - vsi posli, tudi nepremičninski, tečejo povsem nemoteno. Upam, da bo tudi v Sloveniji čim prej tako.«
