(Intervju) Jacqueline Stuart, S-invest: Slovenija gradi premalo poslovnih, industrijskih in logističnih objektov (Intervju) Jacqueline Stuart, S-invest: Slovenija gradi premalo poslovnih, industrijskih in logističnih objektov Jacqueline Stuart, direktorica nepremičninske družbe S-Invest, se ne strinja s splošnim prepričanjem, da v Sloveniji doživljamo prerod novogradenj
Kako so lani poslovali največji slovenski gradbinci? Kako so lani poslovali največji slovenski gradbinci? Rast prihodkov je med gradbenimi velikani bolj kot ne stalnica, rast dobička pa ob tem nikakor samoumevna
Za boljši položaj koncesionarjev bo treba spremeniti rudarsko zakonodajo Za boljši položaj koncesionarjev bo treba spremeniti rudarsko zakonodajo Vloga občin pri odločanju o podelitvi rudarske pravice oziroma pri odločanju o njenem podaljšanju, kot jo ureja ZRud-1, je neprimerna.
Oglasno sporočilo

Intervju: Energetske izkaznice, kakršne smo si zamislili, potrebujejo le zaslužka željni lobiji

Čas branja: 4 min
16.02.2014  22:30
Odvetnik Janez Tekavc je kritičen do določb energetskega zakona, ki urejajo energetske izkaznice

»Letos bodo lastniki nepremičnin zelo verjetno morali plačati davek na nepremičnine, veliko lastnikov je prizadel tudi žled, zdaj pa jih čaka še ena obremenitev - plačilo izdelave energetske izkaznice,« nam je povedal odvetnik Janez Tekavc, ki je skupaj z Zvezo potrošnikov Slovenije ministrstvu za infrastrukturo in prostor poslal predloge sprememb energetskega zakona, ki opredeljuje energetske izkaznice. Te sicer ne bodo obvezne, najbolj pa bodo obremenjeni lastniki, ki bodo prodajali ali oddajali stanovanja za več kot leto dni, saj bodo morali pred prodajo ali oddajo stanovanja energetsko izkaznico predložiti kupcu ali najemniku. Tekavc nam je razložil, da je poglavje o energetskih izkaznicah povsem neprimerno, saj bodo lastniki nepremičnin plačevali visoke zneske, za to pa ne bodo dobili najpomembnejših informacij - cene za porabljeno energijo. Povsem nedodelana so tudi nekatera druga področja.

brilejeva13-3-br.1392575770.jpg.o.600px.jpg
Foto: Barbara Reya

Bi lahko pri energetskih izkaznicah uporabili tudi rešitve iz tujine?

Res je, da so energetske izkaznice v tujini ponekod že vpeljane, in menim, da so koristne. Vendar lahko v Veliki Britaniji energetsko izkaznico lastnik nepremičnine dobi že za okoli 50 funtov. Na Madžarskem je cena izkaznice 40 evrov. V Nemčiji se lahko lastnik sam odloči, ali bo izdelal energetsko izkaznico za 50 ali 500 evrov, odvisno od njegovih želja in potreb. Strokovnjaki mu lahko izračunajo osnovne parametre, tako da zadosti potrebam trga in podobno. Če pa želi podrobnejše podatke, bo plačal precej več. V Sloveniji lastnik nepremičnine ne more dobiti cenejše, ampak le drago energetsko izkaznico.

Državni svet je sprejel veto na energetski zakon, vi pa ste skupaj z Zvezo potrošnikov Slovenije vložili predloge sprememb energetskega zakona. Želite, da zakonodajalec na novo določi izdajanje energetskih izkaznic. Zakaj zahtevate spremembe?

Razlog je povem preprost. Izdelava energetskih izkaznic za lastnike stanovanjskih nepremičnin je zelo draga. Želimo, da so energetske izkaznice cenejše.

tekavc-janez.jpg.o.240px.jpg
V Nemčiji se lahko lastnik sam odloči, ali bo izdelal energetsko izkaznico za 50 ali za 500 evrov, odvisno od njegovih želja in potreb, v Sloveniji pa lastnik nepremičnine ne more dobiti cenejše, ampak le drago energetsko izkaznico, za katero bo plačal več sto evrov. Odvetnik Janez Tekavc

Kakšne so torej obremenitve?

Energetski zakon določa takšne pogoje, ki res zahtevajo veliko opravil, kar pa seveda tudi stane. Metode predvidevajo različne meritve in tudi oglede nepremičnin, pri čemer moram poudariti tudi drugo dejstvo. S samo izkaznico lastnik nepremičnine ne bo pridobil ničesar, različni nasveti o tem, da je treba na primer zamenjati okna, izolirati fasado ali zamenjati vrsto ogrevanja, pa nikakor niso vredni več sto evrov vredne izdelave izkaznice.

Pravilnik o metodologiji izdelave in izdaji energetskih izkaznic stavb opredeljuje dva modela - meritvenega in računskega. Tako določa, da lahko lastniki stanovanjskih nepremičnin energetsko izkaznico izdelajo le po zadnji metodi, ki pa je bolj zapletena in dražja. Ali ne bi bilo bolje, da bi lahko ti lastniki izbirali med različnimi metodami?

Naj najprej pojasnim, da računska metoda predvideva izdelavo energetske izkaznice z izračunom različnih fizikalnih parametrov. Res je, da je bolj zapletena in dražja od meritvene metode, ki za energetsko izkaznico upošteva le izračun porabe različnih energentov. Zakonodajalec je predvidel, da je ta metoda primerna le za poslovne prostore, za stanovanjske pa ne.

Zakaj?

Predlagatelj zakona je predvidel, da se poraba energije pri različnih poslovnih porabnikih ne bo spremenila. Ljudje pa imajo različen življenjski slog. Tako so predpostavili, da se nekdo bolje počuti pri višjih temperaturah, drugi pri nižjih, kar pomeni različno porabo energije. Po mojem mnenju je to prva povsem zgrešena predpostavka.

Katere so še druge?

Povsem nedodelan je rezultat, zapisan na energetski izkaznici. Lastnik bo dobil podatek o teoretični porabi energije na kvadratni meter, ne pa podatka o dejanskem strošku za porabljeno energijo. Kot vemo, pa je strošek odvisen tako od same porabe kot tudi od vrste energenta. Elektrika, plin in nafta imajo pač zelo različno ceno in ta pravzaprav pomembno določa strošek, ki ga bo imel kupec ali najemnik. Če nov lastnik zamenja energent, lahko strošek precej zniža.

Vrniva se k prej omenjenemu pravilniku. Bi bila po vašem mnenju izdelava energetske izkaznice po računski metodi primerna za pridobitev podatkov, na podlagi katerih bi lahko država prek posebne baze uravnavala različne ukrepe in politike?

To bi lahko bila ena izmed možnosti, vendar pa omenjeni pravilnik prinaša določbe, ki sploh nimajo zakonske podlage, saj v zakonu delitev med računsko in meritveno metodo ni nikjer zapisana. Pri tem se srečamo težavo, da lahko o stvareh, ki jih določa pravilnik, odloča samo ministrstvo oziroma sam minister. Vsekakor pa bi lahko država podatke za vodenje ukrepov dobila tudi drugače.

Kako?

Pri prodajalcih energije. V Sloveniji imamo natančne podatke, koliko porabimo različnih vrst energentov - elektrike, plina, kurilnega olja, pelet in drugih energentov. Izjema so le tisti, ki kurijo na polena, te podatke pa bi lahko brez težav zbrali z anketo, saj takšnih gospodinjstev ni veliko. Sploh pa ne verjamem, da bi država zbirala te podatke, še manj, da jih bi koristno uporabila.

Je občutek, da je država energetske izkaznice sprejela predvsem zaradi pritiskov Evropske unije, pravilen?

Menim, da sta način sprejemanja zakona in tudi njegova vsebina povsem neprimerna. Verjetno je res, da je država zakon sprejela zaradi strahu pred kaznijo Evropske unije. Povsem mogoče pa je, da so na njegovo vsebino vplivali različni lobiji.

Kateri bi lahko bili ti lobiji?

Zelo je pomenljivo, da so se prvi razpisi za izobraževanja oseb, ki bi lahko izdajale energetske izkaznice, pojavili leta 2011. Že sama izobraževanja prinesejo veliko denarja, saj posamezno licenciranje stane 719 evrov, potrebovali pa bomo več sto licenciranih izdajateljev energetskih izkaznic.

Gre torej za še za eno tipično slovensko zgodbo reguliranih dejavnosti?

Da. Vendar je to omejevanje oziroma licenciranje zelo podcenjevalno za strokovnjake s tega področja. V Sloveniji je veliko gradbenih, strojnih in drugih inženirjev, ki zelo dobro poznajo problematiko energetske porabe v stavbah in imajo že ustrezne licence po zakonu o graditvi objektov ter vsak dan projektirajo in delajo izračune energetske učinkovitosti. Ne vem, zakaj bi ti ljudje, ki so ustrezno izobraženi in imajo večletne izkušnje na tem področju, morali pridobiti posebno licenco in jo precej drago plačati.

Kaj pričakujete, da se bo zgodilo z vašimi pripombami, ki ste jih vložili?

Najmanj, kar pričakujem, je, da bodo poslanci pri vnovični obravnavi energetskega zakona zadevo vzeli zelo resno in zakon vrnili v obravnavo, kjer je treba stvari zastaviti povsem drugače. Niso težavne le energetske izkaznice, zakon je zelo nedosleden tudi na drugih področjih. Tako v zakonu ni ustreznih določb za reševanje sporov med porabniki in prodajalci energentov. Prav tako je treba opredeliti položaj socialno najšibkejših slojev, ki ne morejo plačevati vseh stroškov.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
GRADBENIŠTVO
Nova gradnja v Ljubljani: Kje boste lahko rešili svoje stanovanjsko vprašanje?

Pregledali smo stanovanjske projekte, ki v kratkem prihajajo na trg

GRADBENIŠTVO
Nepremičninski inf
Nepremičninski informator S predlogi Levice bi lahko slovenski stanovanjski trg postal podoben vietnamskemu 109

»Česar Američani v njihovem glavnem mestu niso uničili z bombami, so to pozneje storile oblasti, ki so omejile najemnine stanovanj,«...

GRADBENIŠTVO
Novice
Novice Kako so lani poslovali največji slovenski gradbinci?

Rast prihodkov je med gradbenimi velikani bolj kot ne stalnica, rast dobička pa ob tem nikakor samoumevna

GRADBENIŠTVO
To so poslovne stavbe, ki se trenutno gradijo v Ljubljani 1

Po letih velike gospodarske rasti so se le zbudile tudi investicije v poslovne stavbe

GRADBENIŠTVO
Slovenija
Slovenija To so Jankovićevi največji projekti za obnovo infrastrukture 2

Ker pri Jankoviću ne znajo navesti petih največjih projektov v obnovo infrastrukture, smo jih poiskali sami

GRADBENIŠTVO
Članki
Članki Preveč ohlapna gradbena zakonodaja znižuje varnost zahtevnih infrastrukturnih objektov

Varnost pri načrtovanju zagotavlja en človek, odgovorni projektant gradbene konstrukcije, pri tem pa zakon ne predvideva nadzora. To je v...