Nepremičnine
Oglasno sporočilo

Nepremičninski davek trga nepremičnin, namenjenih oddajanju, ni niti oplazil

Zlasti zaradi 0,5-odstotne davčne stopnje na nerezidenčna stanovanja, ki jo je vlada že odpravila, se je na prodajnem trgu vendarle znašlo kakšno stanovanje več
Avtor
09.03.2014 22:30
Čas branja: 3 min

Lahko rečemo, da nepremičninski davek na ponudbo najemnih stanovanj nikakor ni vplival. Ponudba, ki velikokrat presega povpraševanje, je enaka, najemnine se spreminjajo glede na tržne razmere, črno oddajanje stanovanj pa nekako ostaja nacionalni šport.

Pred uveljavitvijo davka, smo lastniki nepremičnin plačevali nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč. Po prvotnem predlogu zakona je bila davčna stopnja za nerezidenčna stanovanja 0,5-odstotna, 0,15-odstotna davčna stopnja pa je veljala za rezidenčna stanovanja in za stanovanja, ki jih lastniki oddajajo. Legalno, seveda. Zato bi bilo logično, da bi lastniki ob takšnem povišanju davčnega bremena svoje nepremičnine oddajali oziroma bi legalizirali njihova najemna razmerja. Nič od tega se ni zgodilo. Lastniki so po opažanjih slovenskih nepremičninskih agencij le poskrbeli za služnosti, zaradi katerih se je davčna stopnja izenačila z rezidenčnimi nepremičninami. To farso je prekinila kar vlada, ki je davčno stopnjo nerezidenčnih oziroma nezasedenih stanovanj izenačila z rezidenčnimi.

ljubljana-mesto-th.1394391846.jpg.o.600px.jpg
V Ljubljani zaznavajo, da se zaradi davka na nepremičnine prodaja kar nekaj stanovanj, na ponudbo najemnih nepremičnin pa davek ne vpliva. Foto: Thinkstock

Zaradi davka lastniki že prodajajo

V Ljubljani se ponudba najemnih stanovanj v obdobju, ko je veljala 0,5-odsotna davčna stopnja za nerezidenčna stanovanja, ni povečala. Na prodajnem trgu pa se je, kot opažajo nepremičninski agenti, zaradi tega vendarle znašlo kakšno stanovanje več. »Gre za stanovanja, ki jih lastniki ne potrebujejo in ne oddajajo, zvišalo se je le davčno breme, saj tudi 0,15-odsotna davčna stopnja pomeni večjo obremenitev kot plačevanje nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča,« pravi Vesna Levstek direktorica agencije Nepremičnine plus.

Najemnine nižje za skoraj polovico

Vsekakor pa je po besedah Levstkove stanovanj, ki so namenjena za oddajanje, precej več, kot pa je morebitnih najemnikov. Tudi to je eden od razlogov, da se najemnine v Ljubljani nižajo. »Ko se stanovanje sprazni, je nova najemnina zagotovo nižja od prejšnje,« pravi Vesna Levstek in navaja primer garsonjere. Najemnine so bile najvišje leta 2008, ko je bilo treba za mesečni najem garsonjere odšteti tudi do 500 evrov, danes pa se povprečne garsonjere oddajajo za 250 do 270 evrov na mesec. Enosobna stanovanja se oddajajo za 300 do 350 evrov, dvosobna pa za 350 do 450 evrov na mesec. Gre seveda za povprečna stanovanja, luksuzne nepremičnine, namenjene poslovnežem, so precej dražje.

Donosov od najemnin v Ljubljani ni

Med najemniki so predvsem študentje in mlajši pari brez otrok. Družin je izredno malo, saj si težko privoščijo najem večjih stanovanj, ki so tudi na splošno skoraj nezanimiva za oddajo. Najemnine, višje od 600 evrov na mesec, si ne more privoščiti veliko gospodinjstev, če pa že, se raje odločijo za nakup. Lastniki iz najemnin v Ljubljani ne dosegajo skoraj nobenih donosov, neredko zaradi investicijskih del pridelajo celo izgubo, zato jih raje kot oddajajo prodajo in kupnino prenesejo v druge naložbe.

Ponudba v gorenjski prestolnici nespremenjena

Thomas Krelj, direktor kranjske nepremičninske agencije Fesst, pravi, da se v obdobju, ko je veljala višja davčna stopnja za nerezidenčna stanovanja, ponudba najemnih stanovanj v gorenjski prestolnici ni prav nič spremenila. Več je bilo le aktivnosti za vpis služnosti za družinske člane. Krelj pozdravlja izenačitev davčnih stopenj za stanovanjske nepremičnine, vendar bi naredil določeno korekcijo. Za rezidenčna stanovanja tako predlaga olajšave, s čimer bi za nerezidenčna stanovanja moral lastnik plačati tudi višje prispevke. »Dejstvo je, da je oddaja na črno slovenski nacionalni šport, Kranj ni nobena izjema, s premišljeno davčno politiko bi se lahko temu izognili,« dodaja Krelj.

V Kranju se nakup stanovanja za oddajanje izplača

Nepremičninski agenti v Kranju ne sklenejo veliko manj najemnih pogodb kot njihovi koleg v drugih večjih mestih. V Kranju je tako še vedno veliko lastniških stanovanj, priseljevanje iz drugih krajev, ki je precejšen spodbujevalec povpraševanja po najemnih stanovanjih, pa se je v zadnjih letih skoraj ustavilo. Kljub vsemu Krelj poudarja, da se nakup nepremičnine za oddajanje izplača. Za to so po njegovih besedah primerne zlasti manjše in srednje velike enote. Garsonjero je tako mogoče v gorenjski prestolnici kupiti za 40 tisoč evrov, oddati pa jo je mogoče za 250 evrov na mesec. Dvosobna stanovanja stanejo okoli 70 tisoč evrov, oddati pa jih je mogoče za 300 evrov na mesec. »V Kranju se najemnine gibljejo do 400 evrov na mesec, višje si lahko privoščijo le redki, saj je k najemu treba prišteti še stroške, kar pri velikih stanovanjih pomeni, da mora gospodinjstvo le za bivanje skupaj odšteti 650 evrov na mesec,« še pravi Thomas Krelj.

V Ljubljani so najemnine dinamične, v Kranju pa stabilne

Naše sogovornike smo vprašali tudi, kako najemnine sledijo prodajnim cenam. Vesna Levstek, direktorica ljubljanske nepremičninske agencije Nepremičnine plus pravi, da se najemnine spreminjajo precej hitreje, kot prodajne cene. Opaža, da so se v zadnjih letih prodajne cene nepremičnin znižale približno enako kot najemnine. Povsem drugače je v Kranju, kjer nam je direktor agencije Fesst Thomas Krelj zagotovil, da so se prodajne cene močno spustile, najemnine pa se v zadnjih letih niso pomembno spremenile.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.