Slovenija ima na ravni EU in tudi v svetovnem merilu zelo kakovostno komunalno infrastrukturo. Je pa ta predvsem pri vodooskrbi precej dotrajana, zato lahko pri njej v prihodnjih letih pričakujemo večja vlaganja, pravi Jože Panjan z oddelka za okoljsko inženirstvo na ljubljanski fakulteti za gradbeništvo in geodezijo.
Gradnja zelo zahtevna
Gradnja komunalne infrastrukture je tehnično in strokovno zelo zahtevna, razlaga sogovornik. Pri vodovodu in kanalizaciji gre za predorsko gradnjo v središčih mest. V okviru čistilnih naprav pa za gradnjo zelo zahtevnih objektov, v katerih je voda (blato), ki se zaradi tehnologije predelave segreva na 36 ali 55 stopinj Celzija. Ti objekti morajo biti potresno varni. Med gradnjo ne sme priti do prekinitve, saj to lahko povzroči razpoke v betonu in pozneje puščanje. Večina čistilnih naprav je ob rekah, zato morajo biti varne pred poplavami. Težave pa lahko nastopijo tudi pri temeljenju na območjih, kjer je visoka podtalnica.
Zahtevni tudi materiali
Pri vodovodih se uporabljajo cevi iz polietilena visoke gostote (PE-HD), pri kanalih pa betonske cevi in cevi iz umetnih mas (zadnje samo za priključke, ker se v takih ceveh ne more razviti biofilm). Gradnja z nanomateriali pa bi prišla v poštev predvsem pri priključkih, ko bodo cene primerne.
Prodira membransko biološko čiščenje
Razvoj pri komunalnih čistilnih napravah gre v smeri membranskega biološkega čiščenja, ki zmanjša potrebo po prostoru in dosega visoko stopnjo čiščenja. Zelo pomembna postaja tretja stopnja čiščenja z možnostjo recikliranja fosforja, saj ga je v naravi (pre)malo. Vse pomembnejša pa je četrta stopnja čiščenja za ločevanje zdravilnih učinkovin, ki se izločajo iz urina ljudi zaradi vse večje porabe zdravil. Pri membranah so ključni dovolj poceni novi materiali za čiščenje odpadne vode.