Pri energetski prenovi objektov je treba najprej v celoti izkoristiti naravne danosti lokacije. To pa ni mogoče brez kakovostne analize stanja objekta. Miroslav Premrov in Vesna Žegarac Leskovar z mariborske fakultete za gradbeništvo sta nam zaupala tudi druge ukrepe, ki so potrebni za celostno energetsko prenovo objektov.
Kdaj se je smiselno lotiti energetske prenove objekta? Pri tem mislimo predvsem na šole, vrtce in druge stavbe v lasti lokalnih skupnosti.
Premrov: Javni objekti v lasti lokalnih skupnosti so bili v preteklosti različno vzdrževani, kar je bilo odvisno predvsem od zavzetosti skupnosti oziroma posameznikov. V nekaterih osnovnih šolah so se ravnatelji izredno dejavno vključevali v zbiranje sredstev za tekoče vzdrževanje in obnovo, hkrati pa obstaja veliko primerov, ki kažejo izredno slabo stanje stavb kot posledico slabega vzdrževanja. V takšnih stavbah je veliko tehničnih težav, kot so propadanje izolacije, stavbnega pohištva, napeljav in podobno, ki vodijo v izredno nizko stopnjo bivalnega ugodja. Ker otroci prebijejo v šolah in vrtcih tudi osem ur na dan, je kakovost bivanja v teh objektih izredno pomembna za njihov razvoj in delovno zmogljivost. Tako postane očitno, da je energetska prenova javnih objektov, kot so šole in vrtci, pomembna že iz naštetih razlogov, dodatno pa je seveda povod za takšno odločitev tudi ekonomske in ekološke narave.
Kaj zajema celostna energetska prenova objekta?
Žegarac Leskovar: V Sloveniji lahko v zadnjem času zasledimo povečan obseg sanacij stavb. Gre bolj ali manj za rutinske postopke, kjer se le zamenja stavbno pohištvo, doda izolacija, ponekod se zamenjajo ogrevalni sistemi, redkeje opazimo še vgradnjo umetnega prezračevanja z izkoriščanjem toplote odpadnega zraka. Pri večini izvedb ne moremo govoriti o celostni prenovi, saj ta zahteva drugačen pristop, kot je le nizanje naštetih ukrepov. Za kakovost prenove je pomembna predvsem analiza stanja na objektu, razmislek o tem, kako so se v času od njegove gradnje do danes spremenili življenjski slog in s tem potrebe uporabnikov stavbe. Pri načrtovanju celostne prenove damo prednost upoštevanju bioklimatskih dejavnikov, ugotoviti je možno, kako lahko stavba kar najbolje izkorišča naravne danosti lokacije, naravne vire energije in podobno. Recimo, kako izkoristiti sončni potencial neke lokacije in sočasno zasnovati ustrezno sončno zaščito v toplih mesecih z vgrajevanjem dodatnih zastekljenih površin, predvsem na južni fasadi. Šele po temeljiti analizi, ki upošteva vse naštete sanacijske ukrepe, se lahko lotimo projekta, ki bo smiselno upošteval tako življenjski slog uporabnikov kot naravne danosti lokacije, in šele nato ustrezne rešitve za izboljšanje stavbnih komponent. Šele na koncu pridejo na vrsto ogrevalni sistemi in sistemi prezračevanja.
Kakšen naj bo cilj energetske prenove objekta? Doseganje nizkoenergijske stavbe, morda blizu ničenergijske stavbe, morda pasivne?
Premrov: Predvsem je najprej treba razjasniti, da je standard ničenergijske stavbe možno doseči le ob uporabi določenih aktivnih tehničnih sistemov, torej prezračevanja z rekuperacijo, uporabe toplotne črpalke za ogrevanje prostorov in sanitarne vode, namestitve sončnih zbiralnikov in fotovoltaičnih panelov. Pri vsem naštetem gre za veliko tehnologije, ki pa s samo kakovostno arhitekturno in gradbeno zasnovo stavbe nima neposredne povezave. Iz tega sledi, da je pred odločitvijo o izbiri posameznega aktivnega sistema treba dobro izbrati pasivne strategije, kot sta ustrezna izolacija ter ustrezna kakovost zasteklitve in senčil. Morda je treba zasteklitev ponekod na južnih fasadah celo povečati in s tem omogočiti večje toplotne dobitke. Pri prenovah, ki smo jih delali na naši fakulteti v okviru projekta Prenova mariborskih vrtcev, smo ugotovili, da na energijsko bilanco stavbe izredno ugodno vpliva dodajanje novega volumna kot modula nadgradnje ali dozidave, ki ima ustrezno velikost in orientacijo zasteklitve ter izredno dobre lastnosti toplotnega ovoja. Posledično energijsko učinkovito poveča tudi uporabno površino objekta in s tem bivalno ugodje. Torej, pomembno je izkoristiti vse potenciale, od lokacije do gradbenih komponent, ki so cenejši in ekološko manj oporečni od dragih tehničnih sistemov. Šele nato se od primera do primera razmisli o nadaljnji izbiri, bodisi bo to učinkovito prezračevanje z rekuperacijo bodisi fotovoltaični paneli za lokacije, ki so izredno osončene. Težko na splošno svetujemo, kako prenavljati stavbe, saj je vsaka unikatna in stoji v edinstvenem okolju, vsekakor pa je potrebna podrobna analiza smiselnih sanacijskih ukrepov, ki bodo kar najbolj pripomogli k izboljšanju njene energijske bilance.
Imate morda izračune, v kolikšnem času se povrne strošek celostne energetske prenove?
Žegarac Leskovar: Povračilna doba je zelo odvisna od ukrepa samega, lahko je od 10 pa tudi do 30 let in več. Večja težava pri celostnih prenovah je naša zakonodaja. Pri vrtcih imamo določene pogoje zapisane v pravilnikih, eden izmed teh navaja zahtevo po določeni svetli višini prostorov. Če gre za celostno prenovo s kakšno dograditvijo in zato potrebujemo gradbeno dovoljenje, moramo določbe iz pravilnikov seveda upoštevati. Težava nastane, ko želimo doseči želeno svetlo višino ter sočasno izolirati tla in strop, takrat postane to skoraj »misija nemogoče« ali pa »misija zelo dolge povračilne dobe«. Izbirati moramo namreč dodatne ukrepe, kot je dvig strehe ali draga toplotna izolacija iz vakuumskih panelov, ki bodisi podaljšajo bodisi podražijo postopek prenove, ne da bi pri tem občutno vplivali na bivalno ugodje. Spremembe v zakonodaji so zato nujne, kar želimo pokazati tudi s projektom Prenova mariborskih vrtcev. Na podlagi analiz izpeljanih projektov s študenti arhitekture in gradbeništva z možnimi sanacijskimi ukrepi pripravljamo predloge kompleksnih arhitekturno-energijskih prenov štirih mariborskih vrtcev, ki jih nameravamo tudi finančno ovrednotiti. Rezultati nam bodo koristili pri pripravi smernic za kakovostno in celostno prenovo, kjer pričakujemo tudi ugotovitve, ki nam bodo podlaga za predloge spremembe zakonodaje. In kar je najpomembneje: menimo, da imajo pri javnih stavbah pred povračilno dobo prednost nekateri pomembnejši dejavniki, kot so varnost, zdravje, počutje in kakovost bivanja otrok.
Energetske prenove se je očitno treba lotiti celostno.
Premrov: Energetska prenova javnih objektov, predvsem šol in vrtcev, kjer naj bo izrazit poudarek predvsem na bivalnem ugodju, zahteva tudi določene prej omenjene spremembe v sami zakonodaji kakor tudi v zvezi s kompetencami pri izdelavi takšnih projektov. Samo energetska izkaznica za odločanje o celostnih ukrepih prenove javnih objektov ne zadostuje. Treba bi bilo izdelati celosten projekt, v okviru katerega se upoštevajo vsi možni pristopi energetske prenove, ki se skrbno analizirajo, potem pa izberejo najprimernejši tudi z ekonomskega vidika. V ta namen je treba izobraziti celostno profiliran kader v dvoletnih magistrskih ali enoletnih specialističnih študijskih programih, kot je to že v navadi v nekaterih tujih državah, ki so na tem področju korak pred nami. Ti študijski programi omogočajo pridobitev celostnih znanj, tako s teoretičnega kot praktičnega vidika, in nato njihovo učinkovito uporabo pri konkretnih primerih. Na Fakulteti za gradbeništvo Univerze v Mariboru se trudimo slediti takšni usmeritvi.
