Tujci so po podatkih Davčnega urada Republike Slovenije lani kupili 341 slovenskih stanovanjskih nepremičnin, kar je za več kot polovico manj kot leta 2007, ko je bilo povpraševanje tujih državljanov na vrhuncu. Je pa res, da je od leta 2010 teh transakcij vsako leto več.
Zoran Veleski, direktor ljubljanske nepremičninske družbe Mreža nepremičnin, ki je tudi članica skupine Alpe Adria Real Estate & Investment, pravi, da trenutno kar precej sodelujejo s fizičnimi osebami in s podjetji iz držav, nastalih iz nekdanje Sovjetske zveze - Ruska federacija, Ukrajina, Azerbajdžan, Armenija in Kazahstan. Stvari se dogajajo zelo hitro. Preplah zaradi zaplembe premoženja v ciprskih bankah se je polegel že davno. Ukrajinsko-ruska kriza kaže zobe, ruske kupce pa za zdaj bremeni predvsem devalvacija rublja, zato jim je precej opešala kupna moč. Kot kupci slovenskih nepremičnin ne nastopajo le ruski državljani, seveda je teh daleč največ, ampak tudi državljani drugih omenjenih držav na območju nekdanje Sovjetske zveze.
Rusi iščejo srednji visoki razred
Stanovanja iščejo predvsem v Ljubljani, na Obali in v okolici Rogaške Slatine. »Iščejo višji srednji cenovni razred, povprečne cene tovrstnih transakcij pa znašajo med 250 in 300 tisoč evri,« pravi Veleski. Dodaja še, da jih zanimajo tako stanovanja kot hiše, nekateri v njih bivajo stalno, drugi občasno, ob turističnih ali poslovnih obiskih Slovenije.
Za kupce, ki prihajajo z vzhoda, so zanimive tudi poslovne nepremičnine. Po besedah Zorana Veleskega gre predvsem za dva segmenta. Prvi je turistični, kjer iščejo predvsem hotele, zdravilišča in tudi restavracije. Drugi segment pa so vse poslovne nepremičnine, ki ustvarjajo denarni tok iz najemnin. »Gre za zasebni kapital bogatih posameznikov, investicijskih ali pokojninskih skladov s teh območij za zdaj ni.«
Italijanski Slovenci želijo novejše hiše
V sežanski nepremičninski agenciji Ruj so letos imeli 46 nepremičninskih transakcij, med katerimi je bilo pet tujih kupcev. Vsi so italijanski državljani, delež tovrstnih transakcij pa je opazno manjši, kot je bil lani, ko so tujci kupili vsako peto nepremičnino.
»Ko govorimo o italijanskih kupcih, moramo biti precej previdni,« pravi Jernej Suša, direktor Ruja. Pravi namreč, da gre za italijanske državljane, med katerimi jih je polovica slovenskega rodu. Med drugo polovico pa je vsaj četrtina takšnih, kjer je vsaj en partner Slovenec.
Ti kupci - skoraj vsi si uredijo stalno prebivališče, nekaj izmed njih pa pozneje tudi državljanstvo - iščejo predvsem novejše hiše, ki so ob manjših posegih primerne za vselitev. Stanovanja jih ne zanimajo, povprečna vrednost transakcij pa se giblje okoli 200 tisoč evrov. Drugače pa so se tovrstne transakcije od leta 2008 skrčile na polovico, Suša še dodaja, da so želje italijanskih kupcev zelo podobne slovenskim, le da želijo v hiši imeti vsaj dve kopalnici.
Zaželene hiše in kmetije
Na Gorenjskem je povpraševanja tujcev po slovenskih nepremičninah malo. »Gre za posamezne primere, ko se tuji državljani zaljubijo v določen kraj in se tja tudi preselijo,« pravi Borut Kordež, direktor nepremičninske agencije Makler Bled. Tujcev stanovanja in parcele ne zanimajo - če že, se odločijo za nakup samostojne hiše, ki stane od 200 do 300 tisoč evrov. Med kupci so Angleži, Rusi in drugi Evropejci. Avstrijcev na Gorenjskem ni, čeprav statistika pravi, da so takoj za Italijani.
Avstrijci največ nepremičnin kupijo na vzhodu Slovenije, vendar je zadeva na las podobna kraškemu fenomenu. Tudi tu so Avstrijci v bistvu Slovenci z avstrijskim državljanstvom, ki se vračajo v Slovenijo. »Tuje državljane pravzaprav zanima lepa in precej neokrnjena narava, Slovenije pa ne prepoznajo kot uspešne in prijazne države, saj je vse preveč birokracije,« pravi Tomaž Poredoš, direktor agencije SV nepremičnine. V Pomurju in Podravju tujci kupujejo kmetije in počitniške apartmaje v bližini zdravilišč. Med njimi so predvsem Rusi, v zadnjem času je nekaj več tudi Angležev in drugih državljanov Evropske unije, iščejo pa nepremičnine, ki stanejo okoli 40 tisoč evrov.
Ruski državljani so leta 2011 ustanovili 122 podjetij oziroma poslovnih subjektov, predlanskim 211, lani 258, v prvih treh mesecih tega leta pa 53 podjetij. Za kaj je ta podatek pomemben? Ker kaže na približno vrednost nepremičninskih transakcij ruskih državljanov.
V grafih so objavljeni podatki o nepremičninskih transakcijah tujih državljanov, vendar ti podatki še zdaleč niso merodajni. Ruski državljani in državljani, ki prihajajo iz držav, ki so nastale iz nekdanje Sovjetske zveze, ne morejo kupovati slovenskih nepremičnin in jih kupujejo prek ustanovljenih podjetij. Zato smo od AJPES pridobili podatke o podjetjih, ki so jih ustanovili ruski državljani, ki so v tej skupini kupili daleč največ slovenskih nepremičnin. Seveda ne moremo vedeti, katera podjetja so bila ustanovljena izključno z namenom kupovanja nepremičnin, so pa nam poznavalci razmer razložili, da je več kot 85 odstotkov vseh podjetij, ki jih ustanovijo ruski kupci, ustanovljenih prav zaradi nakupa nepremičnin, več kot 90 odstotkov ruskih podjetij pa ima v lasti tudi stanovanjsko nepremičnino.