V reviji Arhitektura, raziskave so leta 2010 naredili zanimiv izračun. Ugotovili so, da bi iz vse pšenične slame, ki jo na leto pridelamo v Sloveniji, lahko zgradili več kot 23 tisoč hiš. To je skoraj šestkrat več od povprečnega števila vseh hiš, ki jih vsako leto zgradimo v Sloveniji. Po podatkih statističnega urada je bilo namreč v obdobju 1999-2009 v Sloveniji vsako leto v povprečju zgrajenih štiri tisoč objektov.
Hipotetični izračun pokaže, da bi iz letne količine pšenične slame (okoli 138 tisoč ton) lahko izdelali osem do 10 milijonov 15-kilogramskih slamnatih bal dimenzije 30 krat 50 krat 90 centimetrov, ki naj bi bile najbolj primerne za gradnjo. Če predpostavimo, da za eno stanovanjsko hišo s površino 150 kvadratnih metrov porabimo približno 350 bal slame, bi vse bale zadoščale za gradnjo najmanj 23 tisoč hiš.
Odvečna količina slame se običajno požiga ali zakoplje, kar je z okoljevarstvenega vidika problematično. Zažiganje sprošča dodatne količine ogljikovega dioksida, zakopana slama pa se zelo počasi razgrajuje. Kljub obilici odvečne slame po vsem svetu pri gradnji hiš še vedno prevladujejo klasični materiali, ki so nerazgradljivi in energetsko potratni. Po nekaterih raziskavah bi lahko v Veliki Britaniji s presežki slame, ki znašajo več kot dva milijona ton na leto, zgradili 420 tisoč hiš s površino 150 kvadratnih metrov, v Nemčiji pa okoli 350 tisoč hiš. S količino slame, ki jo požgejo v ZDA, bi bilo mogoče zgraditi pet milijonov hiš s površino 190 kvadratnih metrov.
