Nepremičnine
Oglasno sporočilo

Intervju: Industrijski in gradbeni odpadki so dober nadomestek za naravne gradbene materiale

Jure Leben o ideji in rezultatih iztekajočega se projekta ReBirth
Avtor
29.06.2014 22:30
Čas branja: 3 min

Jure Leben, magister okoljskih znanosti, je strokovno znanje pridobival na študiju v ZDA, magistriral je v Veliki Britaniji, nato pa nekaj let delal v londonskem inštitutu za transport TRL. Ob vrnitvi v Slovenijo je deloval na različnih institucijah in projektih, povezanih s trajnostnim ravnanjem z okoljem, v vlogi svetovalca na oddelku za materiale na Zavodu za gradbeništvo (ZAG) pa smo se z njim pogovarjali o iztekajočem se projektu ReBirth, do okolja prijaznejšem ravnanju z gradbenimi in industrijskimi odpadki.

leben-jure-zag.1404048981.jpg.o.600px.jpg
Do leta 2015 bi želeli doseči 10-odstotno povečanje recikliranja gradbenih odpadkov, 15-odstotno povečanje recikliranja industrijskih odpadkov in 1,5-odstotni prihranek naravnih materialov. Mag. Jure Leben, svetovalec na oddelku za materiale na Zavodu za gradbeništvo

Kakšna je bila osnovna ideja projekta ReBirth, ko ste ga leta 2011 začeli, konec tega leta pa se izteka?

V Sloveniji smo leta 2012 pridelali 4,4 milijona ton raznovrstnih odpadkov, od tega je bilo kar slabo polovico gradbenih in industrijskih odpadkov, ki so zanimivi za gradbeništvo, kot so žlindre, elektrofiltrski pepeli, livarski peski, sadre in mulji iz čistilnih naprav. Imamo torej problem, a imamo tudi znanje, kako se ga lotiti. S projektom ReBirth - zgovoren prevod iz angleščine je vnovično rojstvo - nagovarjamo, informiramo in ozaveščamo splošno, predvsem pa strokovno javnost o tem, da gradbeni in industrijski odpadek ni le odpadek, ampak da ga lahko recikliramo oziroma vnovič uporabimo kot gradbeni material.

Kaj lahko razumemo pod izrazom reciklirani gradbeni material?

Paleta materialov za recikliranje za potrebe gradbeništva je gotovo lahko širša, vendar se trenutno posvečamo raziskovanju možnosti vnovične uporabe gradbenih in industrijskih odpadkov. Gradbene odpadke že ob rušenju objekta sortiramo, ločimo stavbno pohištvo, material s strehe, opeko in železne konstrukcije. Iz tega lahko izločimo čisto gradbeno surovino, ki jo lahko predelamo v različne oblike gradbenega materiala oziroma jo lahko že takoj na kraju samem - ne da bi jo bilo treba prevažati sem ter tja - po predelavi uporabimo recimo za nasipe ali zasipe. Tako prihranimo pri energiji, ki je potrebna za transport materiala, in prispevamo k manjšemu onesnaženju zraka.

846

tisoč evrov je bilo namenjenih za triletni projekt ReBirth. Polovico je financirala EU, 20 odstotkov pa ministrstvo za kmetijstvo in okolje.

Za kakšne industrijske odpadke gre pri vnovični uporabi v namene gradbeništva?

Za zdaj raziskujemo predvsem možnosti uporabe jeklarske žlindre iz železarn oziroma sadre iz Steklarne Hrastnik. Tudi nevarni odpadki iz Cinkarne Celje pridejo v poštev, ko jih obdelamo z nekaterimi postopki. Žal naša zakonodaja marsikje ne dovoli uporabe takih odpadkov, čeprav je dokazano, tudi v tujini, da so primerno zmešani z betonom popolnoma varni. Tudi to smo želeli v okviru projekta ReBirth povedati z mobilno razstavo, predavanji in delavnicami. Na praktične prikaze smo vabili projektante, gradbenike in inšpektorje. Pokazali smo jim denimo tudi, kako je z odpadno žlindro mogoče asfaltirati odsek cestišča. Pri sodelovanju s strokovnjaki nam je seveda pomembna tudi povratna informacija - projektant nam recimo pove, ali je neki reciklirani material uporaben oziroma kje ni.

Slovenska lokalna cestišča so potrebna temeljite obnove. Bi bila popravila s pomočjo reciklaže materialov učinkovita oziroma cenejša rešitev?

V našem naslednjem praktičnem prikazu bomo predstavili način obnove cestišča s starim, uničenim asfaltom. Tega postrgamo s cestišča, ga zmešamo z novim materia­lom in vgradimo nazaj. Vse poteka sproti, na kraju samem, kar spet pomeni prihranek. V sodelovanju s partnerji v projektu smo prišli do izračunov, da je pri taki trajnostni gradnji kubični meter materiala za 10 evrov cenejši kot v klasični gradnji.

Kaj pravzaprav želite doseči z aktivnostmi, ki jih izvajate v okviru projekta ReBirth?

Splošni cilj je prispevati k višji stopnji recikliranja gradbenih in industrijskih odpadkov ter njihovi povečani uporabi v gradbeništvu. Do leta 2015 bi želeli doseči 10-odstotno povečanje recikliranja gradbenih odpadkov, 15-odstotno povečanje recikliranja industrijskih odpadkov in 1,5-odstotni prihranek naravnih materialov. Z ozaveščanjem splošne javnosti si želimo tudi zasuk trenda nelegalnega odlaganja gradbenih odpadkov. Vse to bi bil upoštevanja vreden prispevek k nacionalnemu dolgoročnemu cilju 70 odstotkov recikliranja gradbenih odpadkov do leta 2020.

Omenili ste, da so pri uporabi nekaterega odpadnega materiala večkrat precejšnji zakonski zadržki.

V sodelovanju z ministrstvom za kmetijstvo in okolje želimo oblikovati tako tako zakonodajo, da bi uporaba recikliranih gradbenih materialov bolj učinkovito stekla oziroma da ne bi bilo toliko ovir in pomislekov. Pri nas smo glede tega nekoliko konservativni, večinoma še prevladuje mnenje, češ, raje uporabimo nove, preverjene in zanesljive materiale. Naše triletne aktivnosti v okviru projekta ReBirth so doživele presenetljivo dober odziv na naših predavanjih, prikazih, delavnicah in razstavi. Ugotovitve v projektu bodo vsekakor lahko v pomoč lokalnim skupnostim in podjetjem pri izvajanju novih projektov ter ministrstvom pri oblikovanju primernejših zakonodajnih okvirov.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.